4 ure
Najbolj brani članki danes
6 ur
Robert Golob: omrežnina se mora vrniti v stare okvirje, svet agencije za energijo naj odstopi 5
6 ur
Nepremičninski davek: kaj vse bi obdavčila Boštjančič in Golob 24
7 ur
Konkretni posli: kakšne cene letos dosegajo stanovanja v Kranjski Gori?
7 ur
Telekom Slovenije vendarle prejel tožbo A1 1
8 ur
Tudi pri drugem največjem trgovcu z avtomobili pri nas zadovoljni z letom 2024
9 ur
Gregor Meterc s polnimi pooblastili na čelo Direktorata za gozdarstvo in lovstvo 1
10 ur
S 1. januarjem se za ljubljanska gospodinjstva ceni zemeljski plin
10 ur
Novi pritiski proti EU zaradi prekomernih izpustov CO2 1
10 ur
Surs: v tretjem četrtletju letos je bilo prodanih najmanj rabljenih stanovanjskih nepremičnin v 14 letih, cene še naprej gor 3
11 ur
Zadnji fermentorji iz Pivovarne Union na poti v Južno Afriko
11 ur
Poročilo tretjega četrtletja: najnovejši podatki z ljubljanskega trga nepremičnin
12 ur
TOP ČLANKI - Kaj danes berete
12 ur
Merklova je socialistična babica, ki vozi jaguarja 7
12 ur
ESG v Slovenskih železnicah
13 ur
Decembra slovenska gospodarska klima rahlo navzgor, kazalnik ostaja negativen
13 ur
Najemniki, pozor: zahteva za plačilo dolgoročne najemnine prek Bookinga je lahko prevara
13 ur
Kmetijsko ministrstvo namenja 238 tisoč evrov za spodbujanje sodelovanja v shemah kakovosti
13 ur
Suše so vse pogostejše, mi pa cincamo tudi pri namakanju kmetijskih površin. Kako to spremeniti? 1
14 ur
Brez vlaganj v digitalno preobrazbo so tržni deleži podjetij ogroženi

Izbrani forum: Odklop

Izbrana tema: Špeckahlanje

Strani: 1 ... 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 ... 57

pobalin sporočil: 14.456
[#2688752] 15.12.17 17:24 · odgovor na: pobalin (#2688721)
Odgovori   +    2
Haaretz o korporativnem upravljanju Teve, ki jo je, naj spomnim, pred leti Peter Kraljič omenil kot primer, kaj bi Slovenija lahko naredila z Lekom in Krko. Če bi bil jaz novinar in ne pobalin, bi Kraljiča prosil za komentar o Tevi here'n'now. :-)
In 2015, the average age of a Teva director was 68, and the average period they’d been on the board was seven years. The legendary Teva leader Eli Hurvitz had designed the board specifically with the idea of protecting the company against hostile takeover. He built a mechanism enabling the board members to be replaced gradually, over years, with board members nominating one another.
In Teva’s early days, the directors were also members of the company’s founding families, says Ruth Cheshin. A former director, she says she got the job not because of any skills but because she was a member of the Solomon family, which cofounded the company.
In any case, the board didn’t necessarily give the CEOs an easy time. For years the company was considered to eat its CEOS alive. Before Vigodman was Jeremy Levin, who lasted a year and a half; before him Shlomo Yanay, who quit after fighting with the board; before him was Israel Makov, who was fired for bucking Hurvitz, then the chairman.
The one who highlighted the responsibility of Teva’s board in the company’s ills was none other than the CEO of Mylan, who in early 2015 published a letter, explaining at some length exactly why Mylan didn’t want to merge with Teva. Among other things, he wrote:
“Bringing Teva’s ‘dysfunctional’ culture to the region could disrupt the core of our business, result in the flight of key talent (in India and elsewhere), and meaningfully and adversely impact the results of the possible combination. This challenged culture at Teva is, we believe, a direct result of a board of directors that refuses to change, lacks adequate global pharmaceutical experience and consistently meddles in company operations. This is the same board that was described as ‘like a nuthouse’ by an investor in a Bloomberg article.”
Teva’s biggest investor, Benny Landa, says that after Jeremy Levin was fired, the board announced they were looking for the best CEO around, and were looking all over the world. “Finally they came back from their search and said, you wont’ believe it,” he recalls. “We discovered that the best CEO is right under our nose – he’s a member of the board. True, he has no background in pharma but he’s one of us.” The board members had decided they didn’t want a non-Israeli CEO again after Levin.
www.haaretz.com/isra...s/1.829103
pobalin sporočil: 14.456
[#2688789] 16.12.17 10:19 · odgovor na: pobalin (#2688752)
Odgovori   +    0
Recenzija Varufakisove knjige Odrasli v sobi v Foreign Affairs je zanimiv esej z naslovom "Beware Greeks Bearing Rifts, Why Varoufakis Couldn’t Fix the Debt Crisis", ki se zaključi:
Varoufakis faced enormous challenges from the start. Still, his memoir suggests that failure was not preordained. The image that emerges of him—a picture of moral overbearance coupled with strategic miscalculation and negligent policymaking—is not especially flattering. A more adept politician could have played the game better and perhaps nudged the eurozone to distance itself from past mistakes.
Then again, maybe diplomatic success is not the metric by which Varoufakis should be judged. He is, first and foremost, an activist, who is more comfortable protesting outside a government building than making decisions inside it. In the book’s first chapter, Varoufakis recounts a late-night meeting with former U.S. Treasury Secretary Lawrence Summers, who taught him the omerta of establishment politics over drinks in a hotel bar: “Never turn against other insiders and never talk to outsiders about what insiders say or do.”
With this book, Varoufakis loudly reclaims his outsider status by telling the story of Greece’s negotiations as he experienced them: the pettiness of individual players, the incompetence of much of the creditors’ technical analysis, and the bullying of a small bankrupt state at the hands of larger powers. Such revelations constitute a genuine service. By stripping the establishment of any remaining mystique, Varoufakis shows ordinary citizens that much better leadership is possible, and he encourages outsiders to demand that insiders raise their game. But for that to happen, those leaders will just have to be better politicians than Varoufakis.
www.foreignaffairs.c...ring-rifts
pobalin sporočil: 14.456
[#2688791] 16.12.17 10:44 · odgovor na: pobalin (#2688789)
Odgovori   +    0
V Moji Deželi so nedavno s precejšnjim pompom izdali dve Varufakisovi knjigi - eno kakor za odrasle in drugo kakor za otroke. Otroška je očitno razprodana. Zakaj? Očitno, ker v deželi prevladuje infantilnost, kar ni nič čudnega, če smo deželani na dieti idiotskih piar infantilizmov, kot je tale:
Knjiga, ki ne bo nikoli izšla v angleščini
A če je morala Ksenija na očetovo veselje knjigo prebirati v grščini, ker da zaradi svoje neposrednosti ne bo nikoli prevedena v angleščino, jo mi na srečo lahko beremo tudi v slovenščini.
govori.se/zanimivost...podarstvo/
A resda, podeželski tračarski prodajalci šrota na modro-rdečih tabletah?!
www.amazon.com/Talki...847924441/
pobalin sporočil: 14.456
[#2688913] 17.12.17 16:54 · odgovor na: pobalin (#2688791)
Odgovori   +    0
New York Times razkriva lastništvo nedavno zgrajenega retrogradnega Chateau Louis XIV. "Pa naj gredo v Evropo," so rekli razsvetljenci v Saudovem rojalističnem klanu in so dali pri Parizu zgraditi luksuzno zatočišče za sirske vojne begunce.
World’s Most Expensive Home? Another Bauble for a Saudi Prince
A $300 million chateau is one of a string of extravagant purchases for a
The 2015 purchase appears to be one of several extravagant acquisitions — including a $500 million yacht and a $450 million Leonardo da Vinci painting — by a prince who is leading a sweeping crackdown on corruption and self-enrichment by the Saudi elite and preaching fiscal austerity at home.
nyti.ms/2kyZxVZ
pobalin sporočil: 14.456
[#2688925] 17.12.17 18:10 · odgovor na: pobalin (#2688913)
Odgovori   +    0
Še iz NYT - o napovedanih ukinitvah oz. omejitvah davčnih olajšav za nepremičnine, njihovem izvoru in dvomljivih koristih ter o možnih posledicah tega ukrepa za napremičninski trg in na potrošnjo. Da gre za pomembno temo, priča že število komentarjev do zdaj: 1038!
Though it’s considered sacrosanct today, the mortgage interest deduction was created almost by accident in 1913. When Congress passed the first income tax, it made interest deductible, a provision intended to help farmers and other businesses deduct their financing expenses. Over the next century, as the government began guaranteeing mortgages and as the construction of single-family homes became a global industry, the mortgage interest deduction ballooned into one of the largest tax subsidies, accounting for more than $70 billion a year.
The size of the deduction made it a tempting target for Republicans. To stay within legislative boundaries, the Republicans need to limit the budget consequences of tax cuts largely benefiting corporations and the wealthy. Reducing housing deductions — benefits that disproportionately flow to homeowners in wealthier Democratic cities — helps recover some revenues while concentrating the impact on relatively few people, most of whom are unlikely to vote for Republicans.
The bill does retain significant subsidies, allowing home buyers to deduct interest on mortgages as high as $750,000 — accounting for the vast majority — and up to $10,000 total in property taxes and state and local income taxes. But real estate agents have portrayed the changes as a full-blown attack on their industry.
nyti.ms/2k40QwE
pobalin sporočil: 14.456
[#2688935] 17.12.17 19:14 · odgovor na: pobalin (#2688925)
Odgovori   +    0
NYT o vplivu Brexitovanja na ponudbo tuje (vzhodnoevropske) delovne sile (Brexodusu) in vplivu na domačo pridelavo hrane. Omenjeno je tudi, zakaj med milijoni volivcev, ki so glasovali za Brexit in proti migrantom, ki kradejo delovna mesta, ne dobijo nekaj deset tisoč sezonskih delavcev, ki jih rabijo za pobiranje vrtnin in sadja.
Exodus of Foreign Workers Leaves British Employers in the Lurch
The first inkling that Ross Mitchell knew something had gone awry was when a busload of Bulgarians he had hired to pick blueberries last month failed to appear. The way he saw it, they had been “hijacked.”
The real explanation was rather more prosaic but no more palatable: During a one-night stopover in Birmingham, a city on the way to Mr. Mitchell’s farm in northern Scotland, the 30 Bulgarians were lured by a factory offering more attractive wages. They never made it to their original destination.
The diversion of his work force meant that Mr. Mitchell, a fruit supplier for a major supermarket chain in Britain, lost 50 tons of fruit worth half a million pounds ($680,000) in a matter of weeks.
It is a phenomenon tied to Britain’s decision last year to leave the European Union, a process known as Brexit. Since then, thousands of Europeans have already left Britain or have decided not to return, causing a significant drop in migration to the country. Net migration in the year ending in June fell by 106,000, about a third, the government said, “the largest fall in any 12-month period since records began in 1964.”
nyti.ms/2kBzKMX
pobalin sporočil: 14.456
[#2688964] 17.12.17 22:40 · odgovor na: pobalin (#2688935)
Odgovori   +    0
Še nekaj dni stara zgodba o EU potrebah po delovni sili in njenih migracijah s trebuhom za kruhom. Že uvod je tako lep, da pričara podobo bolgarskih in romunskih delavcev v nočni izmeni nove lakirnice ob letališču Maribor, ki bo zaradi glomaznih kitajskih investicij kmalu dan in noč kot čebelji panj. :-)
PARDUBICE, Czech Republic — As dusk settled over the rambling Czech countryside, a group of haggard workers emerged from a dank three-story concrete dormitory and jammed into buses. The evening shift was about to begin at two nearby factories owned by Foxconn and Panasonic.
Most of the workers had been recruited from Romania, Bulgaria and other Central European countries by a large employment agency. When their contracts are up, they will be sent home, with another group of migrant workers brought in as required — replaceable cogs in a tireless machine.
Nearly a dozen workers at the Pardubice plants, all of whom spoke on the condition of anonymity for fear of losing their jobs, said they had possessed little understanding that the contracts they had signed would expose them to frequent overtime shifts, including nights and weekends, while leaving them constantly on call. The Czech government is conducting an inquiry into Foxconn’s employment practices.
A Foxconn factory in Pardubice, Czech Republic. Laborers hired to work in factories in the city said they had to work overtime to receive the wages they were promised.
“If there’s a race to the bottom,” said Rutvica Andrijasevic, a senior lecturer at the University of Bristol who has researched Foxconn’s impact on European labor standards, “it’s being driven by our own governments.”
nyti.ms/2kWhkKm
pobalin sporočil: 14.456
[#2689047] 18.12.17 16:12 · odgovor na: pobalin (#2688964)
Odgovori   +    0
V skladu s poimenovanjem te odklopljene teme se moram zašpecati in na debelo posuti s pepelom. Glejte, kaj sem, bedaček konvertiran v gada, pred skoraj devetimi leti napisal kot komentar pod članek o manežerskemu kupovanju delnic Gorenja:
Če že kakšen managerski prevzem, potem je to verjetno najmanj sporna opcija. Predvidevam, da (splošne) krize in upada cene delnic ni sprožilo vodstvo podjetja z raznimi manipulacijami. Predvidevam tudi, da ti nakupi ne bodo dodatno okužili bančnih bilanc. Dejstvo, da kupujejo delnice zdaj, pa vsaj na prvi pogled kaže, da vodilni verjamejo v prihodnost svojega podjetja in v donosnost teh naložb.
forum.finance.si/?m=...876&single
pobalin sporočil: 14.456
[#2694626] 25.01.18 10:29 · odgovor na: pobalin (#2689047)
Odgovori   +    0
Financial Times je razkril umazane podrobnosti o dobrodelni večerji visokostno poimenovane "men only" združbe: Presidents Club. V londonskem hotelu Dorchester so elitneži zbirali denar za dobrodelne namene, za kar so bili dodatno motivirani s 130 posebej izbranimi in oblečenimi hostesami. Da so jih malo otipavali, vabili v sobe ipd., je po njihovem mnenju pač kolateralni pojav pri delu hostes oz. opravljanju tega poklica.

Poročilo FT o večerji:
www.ft.com/content/0...0ad2d7c5b5

Poročilo FT o posledicah:
www.ft.com/content/b...0ad2d7c5b5

Delček prelivanja zgodbe v druge britanske in nemške medije (pa, bogami, i puno šire):
www.bbc.com/news/bus...s-42801178
www.independent.co.u...76566.html
www.telegraph.co.uk/...undraiser/

www.spiegel.de/wirts...89619.html
www.welt.de/wirtscha...-raus.html

Do Slovenije sli te zgodbe očitno še niso prinesli. Seveda, Hanibal je za prečenje Alp imel slone, Krpan pa le žilavo drobno kobilico...
pobalin sporočil: 14.456
[#2697395] 12.02.18 13:26 · odgovor na: pobalin (#2694626)
Odgovori   +    0
Da špeckahlanje ne odmre, je tu pobalinski izbor novejše robe iz nemških medijev.

Spiegel piše, da je revizija razkrila, kako je konzorcij Toll-Collect (glavna deležnika sta Telekom in Daimler), ki v Nemčiji pobira cestnino za tovornjake, državi zaračunal za najmanj 298 MEUR preveč. Očitno ima vsaka dežela svoj trefikdizajn..., ki pa v nemškem primeru ni v rokah enega ali le nekaj posameznikov.
www.spiegel.de/wirts...2726.html?

Handelsblatt poroča, da je družba Emirates podpisala naročilo 20 mega potniških letal Airbus A380. S tem so rešili proizvodnjo tega modela, ki bi jo sicer v nekaj letih ukinili zaradi pomanjkanja naročil.
www.handelsblatt.com...50860.html

Tagesspiegel poroča o pasteh vlaganja v kriptovalute in pri tem omeni, da naj bi 18% kupcev bitkojnov za to vzelo kredit. To naj bi pokazala anketa med 3000 kupci bitkojna v ZDA in Evropi, katere izsledke so objavili na spletni strani Coindesk.
www.tagesspiegel.de/...48962.html

Večina nemških medijev je zadnje dni poročala, kako in zakaj je bil čez noč odpuščen direktor in glavni urednik Handelsblatta, novinarski supertežkokategornik in avtor več knjig Gabor Steingart. Drznil si je v dnevnem povzetku udarnih člankov obešenjaško opisati "bizarni" interni boj za moč in oblast v stranki SPD, relacijo Schulz-Gabriel in vse skupaj primerjal s popolnim umorom.

Tu je povzetek inkriminiranega teksta (tretji od vrha):
morningbriefing.hand...ekte-mord/

Tu je nekaj reakcij v nemških medijih:
www.spiegel.de/kultu...92516.html
www.spiegel.de/kultu...92714.html
www.faz.net/aktuell/...40861.html
www.zeit.de/kultur/2...erausgeber
www.welt.de/kultur/m...egers.html

#sindwiralleGaborS?
pobalin sporočil: 14.456
[#2697403] 12.02.18 13:53 · odgovor na: pobalin (#2697395)
Odgovori   +    0
Še povzetek Steingartove zgodbe v angleščini:
www.thelocal.de/2018...tin-schulz
anon-204390 sporočil: 13.528
[#2697566] 13.02.18 14:28 · odgovor na: pobalin (#2694626)
Odgovori   +    0
[pobalin]
Financial Times je razkril umazane podrobnosti o dobrodelni večerji visokostno poimenovane "men only" združbe: Presidents Club. V londonskem hotelu Dorchester so elitneži zbirali denar za dobrodelne namene, za kar so bili dodatno motivirani s 130 posebej izbranimi in oblečenimi hostesami. Da so jih malo otipavali, vabili v sobe ipd., je po njihovem mnenju pač kolateralni pojav pri delu hostes oz. opravljanju tega poklica.

Poročilo FT o večerji:
www.ft.com/content/0...0ad2d7c5b5

Poročilo FT o posledicah:
www.ft.com/content/b...0ad2d7c5b5

Delček prelivanja zgodbe v druge britanske in nemške medije (pa, bogami, i puno šire):
www.bbc.com/news/bus...s-42801178
www.independent.co.u...76566.html
www.telegraph.co.uk/...undraiser/

www.spiegel.de/wirts...89619.html
www.welt.de/wirtscha...-raus.html

Do Slovenije sli te zgodbe očitno še niso prinesli. Seveda, Hanibal je za prečenje Alp imel slone, Krpan pa le žilavo drobno kobilico...
V naših medijih ni bilo o tem niti govora. Sicer pa je bila cela zgodba spretno nastavljena nameštaljka novinarke, ki se je prijavila kot hostesa. Jaz mislim, da punce, ki se prijavijo za ta job in niso rosno mlade, vedo kaj jih čaka. Banda pohotnih starcev z veliko keša.
pobalin sporočil: 14.456
[#2697771] 14.02.18 22:03 · odgovor na: pobalin (#2697403)
Odgovori   +    0
Ameriški proizvajalec orožja Remington z 200-letno tradicijo je naposled klonil pod težo skoraj milijarde dolgov in gre v stečajno reorganizacijo po 11. poglavju, v katerem naj bi upniki izgubili okrog 700 MEUR.
www.reuters.com/arti...SKBN1FT04C
www.reuters.com/arti...SKBN1FW23Q

Delno naj bi bil za težave kriv velik padec prodaje orožja v ZDA po izvolitvi Donalda Trumpa, ampak Bloomberg trdi, da je firmo s skoraj milijardo dolga obremenil sklad Cerberus po prevzemu leta 2007. Tako to gre pri najboljših manežerjih...
The bankruptcy is a blow to the private-equity mogul Stephen Feinberg, who has been a prominent supporter of President Donald Trump. Feinberg’s firm, Cerberus Capital Management, acquired Remington in 2007 and subsequently saddled it with almost $1 billion in debt. The Chapter 11 bankruptcy filing will let Remington stay in business while it works out a plan to turn around the company and pay its creditors.
www.bloomberg.com/ne...bankruptcy
pobalin sporočil: 14.456
[#2697772] 14.02.18 22:47 · odgovor na: pobalin (#2697771)
Odgovori   +    0
Te dni v Južni Koreji ni vse idilično belo in olimpijsko in praznično ob pričakovanju novega lunarnega leta. General Motors je napovedal zaprtje svoje tovarne v Gunsanu do maja, o usodi preostalih treh tovarn v okviru prestrukturiranja pa bodo menda odločali v naslednjih tednih. GM, nekoč največja avtomobilska firma na svetu, se je s prodajo izgubarskega Opla/Vauxalla že umaknil iz Evrope, pa tudi iz Avstralije (Holden), Rusije in Južne Afrike. GM naj bi za prestrukturiranje svojega posla v J. Koreji namenil 850 MUSD, od tega 375 MUSD za odpravnine.
The first step in the South Korean restructuring plan is the closure of GM’s plant in Gunsan, southwest of Seoul, which employs 2,000 out of GM’s 16,000-strong South Korean workforce.
The factory was running at about 20 percent of its full production capacity last year, GM said.
www.reuters.com/arti...SKBN1FX042

In the city of Gunsan, where the factory with 2,000 workers is, shuttered store fronts and empty streets near the plant are a stark reminder of the depressing impact on the rural town.
The factory had already been running at about 20 percent of capacity over the past three years even before the U.S. carmaker announced the closure.
“Gunsan city worked really hard to rescue GM, buying GM cars produced from the factory. The whole town is now in panic,” Park Chung-hi, chairwoman of the Gunsan city council, told Reuters.
Park who also has a GM car said one out of five in Gunsan, including family members of workers at GM’s part suppliers, relies on the U.S. carmaker’s operation there.
www.reuters.com/arti...SKCN1FY0EG

General Motors’ South Korean unit is offering workers three times their annual base salary, money for college tuition and more than $9,000 towards a new car as part of a voluntary redundancy plan at the troubled automaker.
www.reuters.com/arti...SKCN1FY0R7
pobalin sporočil: 14.456
[#2697773] 14.02.18 22:57 · odgovor na: pobalin (#2697772)
Odgovori   +    0
Na otvoritvi zimske olimpijade sta se pojavila tudi (neprava) Donald Trump in Kim Jong Un. Kljub temu, da ju je varnostna služba odstranila, se je Kim Jong Un še enkrat pojavil v sredo in se med hokejsko tekmo postavil pred severnokorejske navijačice.
“My face is too political,” the dejected impersonator said as he walked slowly out of the ice hockey stadium.
www.reuters.com/arti...SKCN1FY1ID
anon-204390 sporočil: 13.528
[#2698077] 17.02.18 14:45 · odgovor na: pobalin (#2697771)
Odgovori   +    0
[pobalin]
Ameriški proizvajalec orožja Remington z 200-letno tradicijo je naposled klonil pod težo skoraj milijarde dolgov in gre v stečajno reorganizacijo po 11. poglavju, v katerem naj bi upniki izgubili okrog 700 MEUR.
www.reuters.com/arti...SKBN1FT04C
www.reuters.com/arti...SKBN1FW23Q

Delno naj bi bil za težave kriv velik padec prodaje orožja v ZDA po izvolitvi Donalda Trumpa, ampak Bloomberg trdi, da je firmo s skoraj milijardo dolga obremenil sklad Cerberus po prevzemu leta 2007. Tako to gre pri najboljših manežerjih...

> The bankruptcy is a blow to the private-equity mogul Stephen Feinberg, who has been a prominent supporter of President Donald Trump. Feinberg’s firm, Cerberus Capital Management, acquired Remington in 2007 and subsequently saddled it with almost $1 billion in debt. The Chapter 11 bankruptcy filing will let Remington stay in business while it works out a plan to turn around the company and pay its creditors.
> www.bloomberg.com/ne...bankruptcy
O zanjem poboju na Floridi nisi mnogo pisal. Kdo je bil ta manijak, za nekatere ekstremni levičar, kot npr. piše Nova24TV ali white supremacist kot pišejo ostli mediji po svetu? Norec in/ali človek z božjo misijo ? Ko se postavim v čevlje teh staršev, ki so ostali brez otrok, pa mi rata slabo.
www.youtube.com/watc...6yzrZfgQvI
pobalin sporočil: 14.456
[#2698152] 18.02.18 17:29 · odgovor na: anon-204390 (#2698077)
Odgovori   +    1
[vickibedi]
O zanjem poboju na Floridi nisi mnogo pisal.
Ne. Ko sem na Reutersu bral zgodbo o Remingtonu, se mi je pojavilo opozorilo na vest o tem poboju. Nisem imel želodca, da bi se bolj zanimal. To je že tako izrojeno, da ne morem verjeti.
Kdo je bil ta manijak, za nekatere ekstremni levičar, kot npr. piše Nova24TV ali white supremacist kot pišejo ostli mediji po svetu?
LOL, v primeru dvoma vedno veruj v portal absolutne resnice in največjega poštenja!
Boris Vezjak je v zadnjem času razkrinkal dve foto-laži oziroma prevari - to floridsko in eno domačo:
vezjak.com/2018/02/1...i-morilec/
vezjak.com/2018/01/2...ipulacijo/
Norec in/ali človek z božjo misijo ?
To mora biti en zelo dober bog in zelo dobra misel...
anon-204390 sporočil: 13.528
[#2698292] 19.02.18 17:56 · odgovor na: pobalin (#2698152)
Odgovori   +    0
[pobalin]
> [vickibedi]
> O zanjem poboju na Floridi nisi mnogo pisal.

Ne. Ko sem na Reutersu bral zgodbo o Remingtonu, se mi je pojavilo opozorilo na vest o tem poboju. Nisem imel želodca, da bi se bolj zanimal. To je že tako izrojeno, da ne morem verjeti.

> Kdo je bil ta manijak, za nekatere ekstremni levičar, kot npr. piše Nova24TV ali white supremacist kot pišejo ostli mediji po svetu?

LOL, v primeru dvoma vedno veruj v portal absolutne resnice in največjega poštenja!
Boris Vezjak je v zadnjem času razkrinkal dve foto-laži oziroma prevari - to floridsko in eno domačo:
vezjak.com/2018/02/1...i-morilec/
vezjak.com/2018/01/2...ipulacijo/

> Norec in/ali človek z božjo misijo ?

To mora biti en zelo dober bog in zelo dobra misel...
Trenutno sem v obmocju sibkega signala. Zato je tidi moje mnenje bolj sibko. Ampak a ga ni boljsega motiva kot ppboj na Floridi za razcisvebanje lsstnega umazanega perila..

Ps
Se opravicukem za misspell
Ne niy toliko pijan . Pak ta mobilna tipkpvmica mi preprodtp ne lezi
pobalin sporočil: 14.456
[#2698387] 20.02.18 11:03 · odgovor na: anon-204390 (#2698292)
Odgovori   +    1
[vickibedi]
Ne niy toliko pijan . Pak ta mobilna tipkpvmica mi preprodtp ne lezi
Cena napredka. :-)
pobalin sporočil: 14.456
[#2698399] 20.02.18 12:02 · odgovor na: pobalin (#2698387)
Odgovori   +    1
Hm, če koga sploh še zanima tematika švicarskih kreditov pa to, sledi (domnevno!) arhivski tekst Jasmin Držanič iz NLB o (ne)smiselnosti najemanja kredita v tuji valuti. BTW, avtor objave naj bi bil Aleš Berk, tako pa je ime tudi profesorju na EFUL. Edini dodani komentar pa kaže formo mentis tistega časa, ki se razteza v formo mentis današnjih frankovcev.
Gospodarstvo
Krediti v tujih valutah, drugič
Avtor: Jasmin Držanič, 9. oktober 2008

Pred kratkim je bil na tem portalu objavljen članek R. Voduška, ki naj bi odgovoril na vprašanje, ali se podjetjem splača najemati kredite, ki so nominirani v švicarskih frankih. Tako postavljeno vprašanje, ki dopušča samo odgovora “da” in “ne”, ni posebej kakovostno orodje za odločanje o načinu kreditiranja, ker je preozko. Tule bomo razpravo nekoliko razširili, vendar poudarjamo, da tudi s tem še ne bomo zaokrožili celotne problematike kreditiranja.
Mag. Jasmin Držanič je zaposlena v NLB d.d.

Pri kreditiranju moramo upoštevati nekaj pravil, ki so sicer tako univerzalna, da so že skoraj zbirka osnovnih načel, pa jih bomo vendarle redko našli pregledno zapisana.

Načelo skladnosti financiranja z ekonomsko logiko posla, ki se financira

Vedno moramo najprej pogledati, kakšen posel naj bi financirali, potem temu prilagodimo tip financiranja, nakar imamo ves čas pred očmi tako financiranje kot sam posel. Recimo, če ima družba krog kupcev ali pa dobaviteljev v Švici, potem pomeni, da bo imela določen relativno konstanten in predvidljiv promet v švicarskih frankih: Če bo iz tega denarnega toka lahko oblikovala depozit v tujih valuti, iz česar bo potem odplačevala obroke kredita v švicarskih frankih, je najem takšnega kredita smiseln.

V nasprotnem primeru bo morala družba pri banki kupovati švicarske franke za to, da bo lahko odplačevala kredit. Nakup tuje valute je možen promptno – v tem primeru gre za menjalniški posel. Pri tem poslu bo plačala menjalniško provizijo in še nadomestilo za upravljanje kredita bo verjetno višje (ker zahteva več opravil v zalednih službah). Če pa ocenimo, da se bo tečaj tuje valute zelo nepredvidljivo gibal, je smiselno tujo valuto kupiti s terminsko pogodbo. Ta posel pa ima spet drugačno nadomestilo.

Na kratko povedano, če družba nima poslovanja v švicarskih frankih, ni ravno posebej smiselno, da bi najela kredit v švicarskih frankih. Toliko kot bi morebiti prihranila pri znesku obresti, bi v naslednjem koraku plačala za nakupe švicarskih frankov.

Če pogledate razloge za polome velikih finančnih hiš v zadnjem desetletju, ugotovite, da so se vsi začeli takrat, ko se je trgovanje s finančnimi instrumenti odpeljalo v tako smer, da se je izgubil pogled na ekonomijo, ki se je s temi finančnimi instrumenti v začetku financirala.

Načelo, da različne ročnosti kreditov prinašajo različne fokuse

Pri kratkoročnih kreditih (to so vsi krediti, ki trajajo do enega leta) so stvari dokaj predvidljive. Kaj naj bi družba počela v enem letu, si je pojmovno relativno lahko zamisliti. Skladno s tem si je tudi moč zamisliti, kako se bo tak kredit najel, kdaj bodo prišli prilivi, ki bodo omogočali vračilo glavnice, in kakšni bodo obresti in nadomestila. Zelo enostavno si je torej zamisliti učinke kredita v izkazu poslovnega izida (največ v dveh zaporednih letnih izkazih). Pri dolgoročnem kreditu pa se fokusi obrnejo. Predpostavimo, da družba najema kredit z ročnostjo desetih let. Najprej ima družba več možnosti za odplačevanje glavnice.

Pri kratkoročnih kreditih je bil včasih prevladujoči način, da se je glavnica odplačala naenkrat, in sicer na koncu obdobja, za katero je bil sklenjen kredit (t. i. “bullet” kredit). Novejši kratkoročni produkti odstopajo od te prakse, tako npr. “revolving” kredit temelji na sprotnem sposojanju in sprotnem vračanju znotraj celotne dobe. Vseeno pa je pri kratkoročnih kreditih vračilo glavnice v enem kosu še vedno najpogostejše.

Po drugi strani pa imamo pri dolgoročnih kreditih enakomerneje zastopane različne dinamike, poleg še vedno pogostega “bulleta” predvsem obročni način (delitev glavnice na enake dele) in odplačevanje z anuitetami, prav tako je možen odlog začetka odplačila glavnice (moratorij) itd.

Odprto je tudi vprašanje optimalne dinamike črpanja kredita, zavarovanj za sekundarna poplačila … in končno skupne cene kredita, kamor sodijo (navajamo nekaj možnosti) nadomestilo za obdelavo kreditnega zahtevka, nadomestilo za rezervacijo sredstev, druge zavarovalne premije in obresti.

Dolgoročni krediti, s katerimi družbe financirajo svoje realne investicije (gradnja prostorov, nakup opreme ipd), se črpajo skladno z dinamiko faktur in situacij. Kreditojemalec predloži banki omenjene listine, banka pa na temelju tega plačuje izvajalce na investiciji. Črpanje kredita ni torej nič drugega kot dinamika plačil izvajalcem na investiciji. Kar pomeni, da je kreditojemalec zadolžen točno toliko, kot je že črpanega kredita, in da so za ta namen pri banki še rezervirana sredstva. Ker teh sredstev banka ne more vmesno plasirati in ima posledično nižji zaslužek, zaračunava kreditojemalcu nadomestilo za rezervacijo sredstev (“commitment fee”). Višina tega nadomestila bi morala kreditojemalca posredno motivirati za to, da bi investicije, ki jih financira s kreditom, pripravil tako, da bi jih lahko izvedel v razumnem roku, ker bi bile v obratnem primeru že na začetku predrage.

Obrestne mere in obresti

Ker največji del cene denarja predstavljajo obresti, se pomudimo pri njih. Obrestna mera je lahko nespremenljiva (fiksna) ali pa sestavljena iz referenčne obrestne mere (LIBOR, EURIBOR, …) in pribitka. Kadar se banka in komitent dogovorita za nespremenljivo obrestno mero, je vse jasno. V drugem primeru pa je premislek zahtevnejši. Tako LIBOR kot EURIBOR sta odraz pričakovanj bančnega sveta glede bodočih dogodkov v gospodarstvu in zlasti na denarnih trgih, celotna ekonomija določenega gospodarskega območja regije je odslikana v tem delu obrestne mere.

LIBOR je referenčna obrestna mera za depozite med referenčnimi bankami na londonskem medbančnem trgu, EURIBOR je referenčna obrestna mera z za depozite med referenčnimi bankami v območju evra.

Po drugi strani pa je pribitek informacija o pričakovanem zaslužku konkretne banke pri konkretnem poslu. Ker sta EURIBOR in LIBOR odraz splošnih pogojev gospodarstva, je jasno, da posamezna gospodarska družba, še zlasti, če gre za MMSP (torej mikro, majhno ali srednje veliko podjetje), nanju ne more vplivati … pa tudi velike gospodarske družbe iz Slovenije ne. In če nečesa ne moreš spremeniti, sprejmi kot dejstvo, pravi ne najmlajša modrost, ki jo kaže uporabiti tudi v financah.

Nekoliko drugače je s pribitkom. Tu vedno obstaja določen manevrski prostor in banka na temelju svoje presoje lahko določi individualne popuste pri pribitkih, analogno velja tudi za popuste pri ceniku nadomestil za opravljene storitve … izhodiščne vrednosti pribitkov pa so že bolj ali manj tržno določene, banka ima na njih malo vpliva. Ko je denarja na trgu dovolj, so pribitki nižji – takšno stanje je bilo še pred dvema letoma. Danes je denarja na trgu manj in (tudi) zaradi tega so se povečali pribitki. Če primerjamo podjetja iz iste panoge, gre takole: tisti, ki imajo dolgoročni kredit zadnji dve ali tri leta, lahko danes, če imajo še kolikor toliko dobro poslovanje, odplačujejo kredite po realno nižjih obrestnih merah kot pa njihova branžna konkurenca, če je ta najela kredit eno leto kasneje. Ko so obrestne mere začele padati, kar se je dogajalo med letoma 2004 in 2006, pa je bil trend refinanciranja kreditov. Star kredit z višjo obrestno mero se je pač poplačal z novim kreditom, ki je imel nižjo obrestno mero.

Položaj družbe, ki najema dolgoročni kredit

Denimo, da gre za kredit z ročnostjo deset let. Ročnost je obdobje od datuma sklenitve kreditne pogodbe do datuma plačila zadnje obveznosti po kreditni pogodbi. Kreditojemalec lahko predpostavi, da se bodo v naslednjih desetih letih zaradi cikličnosti ekonomije vsaj dvakrat trendi obrnili iz konjunkture v recesijo in obratno, kar pomeni, da se bosta temu s faznim zamikom prilagajala tako EURIBOR kot LIBOR. Ve, da se bo to zgodilo, kdaj pa se bo katera od faz v resnici zgodila, pa ne more napovedati.

Pri pribitkih ima podjetje več prostora za odločanje, ker lahko v primeru padajočega trenda pribitkov ta kredit tudi refinancira. Podjetju, ki v celotnem času kreditnega aranžmaja redno odplačuje svoje obveznosti in želi ta kredit refinancirati s cenejšim nadomestilom (kreditom z nižjim pribitkom), bo kot solidnemu komitentu prisluhnila vsaka banka in bo naredila vse za to, da ga obdrži.

Vprašanje je seveda, ali lahko to podjetje brez problemov odplačuje svoje kreditne obveznosti, ali je torej dovolj likvidno, da poleg obresti redno odplačuje tudi glavnico. Drugače rečeno, ali so prodajni učinki projekta, za katerega je podjetje najelo kredit, takšni, da zagotavljajo dovolj prihodkov, da se pokrijejo vsi stroški in da se tudi odplačuje kredit. Pri najemanju dolgoročnega kredita moramo torej pogledati, kaj se bo skozi celo obdobje dogajalo za to, da bosta družba in projekt solventna, in kakšne rezerve imata družba in projekt za slabše ali celo recesijske čase. Kajti če teh rezerv nimata, je praktično vseeno, kakšna je cena kredita. Naj jo še tako znižamo, podjetje kredita ne more vrniti.

Kakor se pri kratkoročnem kreditu osredotočamo na likvidnost in stroške financiranja za kreditojemalca, se pri dolgoročnem kreditu ukvarjamo s solventnostjo in prihodki kreditojemalca

Zaključek

Naj tu za konec zapišem tisto, kar vedno razložim komitentom in slušateljem na seminarjih. Kreditiranje v tujih valutah je smiselno zgolj in predvsem za nakupe takih stalnih sredstev, ki bodo v nadaljevanju uporabljana za dejavnost, kjer bo vsaj del prometa prav tako potekal v tej isti valuti. Odločanje za kredit v tuji valuti zgolj zaradi tega, ker je v tem trenutku obrestna mera nižja, kot bi bila v domači valuti, v nobenem primeru ne določa, da bo to v resnici cenejše skozi vso dobo zadolženosti. Pač pa odpira tveganje velike verjetnosti, da bo enkrat v srednjeročni prihodnosti ta cena zanesljivo višja, kot bi bila cena storitve v domači valuti, in da bo treba to podražitev “umiriti” z instrumenti za obvladovanje valutnih tveganj.

Dobro je torej vedeti

Razmislek o kreditiranju v različnih valutah je smiseln predvsem takrat, ko gre za financiranje nakupa stalnih sredstev, ki so po definiciji dolgoročna, kar pomeni, da razmišljamo o dolgoročnem kreditiranju. Kratkoročni instrumenti so namenjeni za upravljanje z likvidnostjo in so praviloma oblikovani v domači valuti. Upravljanje s tečajnimi razlikami pa izvajamo s terminskimi pogodbami za nakupe valut.


Komentarjev: 1

Kras pravi:
9. oktober 2008 ob 15:04
Z vsem spoštovanjem do vašega dela, ampak mislim, da z načinom komuniciranja (kot zgoraj: “…Tako postavljeno vprašanje, ki dopušča samo odgovora “da” in “ne”, ni posebej kakovostno orodje za odločanje o načinu kreditiranja, ker je preozko…”) zapirate debato na tem portalu. Kar je slabo.
www.erevir.si/novice/
pobalin sporočil: 14.456
[#2698561] 21.02.18 11:08 · odgovor na: pobalin (#2698399)
Odgovori   +    0
V deželi največjega slovenskega svaka vseh časov ni v hudih težavah samo 202-letni orožar Remington ampak tudi krovna družba znamenite 116 let stare znamke kitar Gibson. Ob milijardnih letnih prihodkih se Gibsonu lahko zgodi, da bo letos zapadlo v plačilo za več kot pol milijarde obvezniškega dolga.
Gibson is under pressure after loading up on debt for an ill-fated expansion into consumer electronics. Credit analysts have raised doubts that the company can repay borrowings coming due as soon as July. Gibson is working on a refinancing with investment bank Jefferies Group LLC, Juszkiewicz has said.
The company is facing a $375 million bond maturity in August, and a springing lien that could cause $185 million of debt to become current in July if the bond maturity isn’t addressed by that month. Gibson’s August 2018 bonds fell as much as 2.5 cents on the dollar Tuesday to 79 cents.
www.bloomberg.com/ne...ing-rescue
Senčne plati najboljšega meneđiranja Gibsona se najde v komentarjih pod tozadevnim člankom Nashville Posta.
www.nashvillepost.co...me-rapidly

Ne le, da je Gibson očitno naredil precej škode podjetjem, ki jih je prevzel, ampak so ga oblasti pred leti ujele pri nabavljanju lesa varovanih vrst. Po tem, ko so plačali kazen, so iz spornega lesa izdelali posebno "up yours" serijo kitar Governement Series. Ker je bila protivladna puntarska poza očitno dovolj priljubljena, je Gibson kasneje naredil še več vrst kitar Government Series II.
en.wikipedia.org/wik..._violation
pobalin sporočil: 14.456
[#2698562] 21.02.18 11:17 · odgovor na: pobalin (#2698561)
Odgovori   +    0
To je bila samo predjed in ne glavna jed, je piše o padcu borznih vrednosti konec januarja in prve dni februarja v poročilu analitikov Morgan Stanley pod vodstvom Andrewa Sheetsa iz londonske podružnice. Veliki preizkus ameriškega delniškega trga še prihaja.
“It’s when growth softens while inflation is still rising that returns suffer most,” the strategists wrote. “Strong global growth and a good first-quarter reporting season provided an important offset. We remain on watch for ‘tricky hand-off’ in the second quarter, as core inflation rises and activity indicators moderate.”
www.bloomberg.com/ne...-real-deal
pobalin sporočil: 14.456
[#2698564] 21.02.18 11:33 · odgovor na: pobalin (#2698562)
Odgovori   +    0
Na Japonskem namerava Sony s pomočjo umetne inteligence in v sodelovanju z domačimi taksi prevozniki ponuditi platformo, ki bo konkurirala Uberju, ki bi se v deželi vzhajajočega sonca rad okrepil. Tja nameravajo priti tudi Kitajci, največji domači taksi prevoznik Nihon Kotsu Co Ltd. pa je s kapitalsko pomočjo Toyote razvil lastno platformo JapanTaxi. Pri vsem tem prerivanju japonska SoftBank kot solastnica Uberja, Didija itn. deluje prav promiskuitetno...
Sony plans to build the AI-based hailing platform with Daiwa Motor Transportation Co Ltd (9082.T) and five other domestic taxi firms.
This month, SoftBank Group Corp and China’s Didi Chuxing said they would roll out a venture in Japan this year to provide matching services.
SoftBank is an investor in ride-hailing firms around the world including Didi, most recently becoming Uber Technologies Inc’s largest shareholder in January.
Didi and taxi firm Daiichi Koutsu Sangyo Co Ltd (9035.FU) plan to offer taxi-hailing services to visitors from mainland China, with the taxi firm saying on Monday that it was also in talks with Uber.
www.reuters.com/arti...SKCN1G3262
pobalin sporočil: 14.456
[#2698573] 21.02.18 12:31 · odgovor na: pobalin (#2698564)
Odgovori   +    0
Zadnja sprememba: pobalin 21.02.2018 12:37
Medtem ko se Hrvati spet in še vedno ukvarjajo z Agrokorjem, je v Brexitaniji...

1. NemirniTujec ostal brez ljube mu ocvrte piške, ker je KFC nekega specializiranega (domenvno domačijskega) logista zamenjal s hiper effizientno svetsko nemško poštarsko firmo -
in za nekaj dni ostal brez mesa.
Most KFCs in UK remain closed because of chicken shortage
Fast food chain blames contract with delivery firm DHL, with more than 550 outlets still shut
A total of 562 KFC outlets remained shut following a weekend of disruption that peaked on Sunday night at 646 closures.
KFC published a list of only 338 of its 900 stores that were still open on Monday night. Many were offering a limited menu and restricted opening hours.
The chicken delivery problem is so severe that the company cannot say when operations will be back to normal. But it said it was working “flat out” to resolve the crisis.
www.theguardian.com/...livery-dhl
KFC was warned about switching UK delivery contractor, union says
The GMB union said it had expressed major doubts about KFC’s decision last October to switch its deliveries from the food delivery specialists Bidvest Logistics to DHL.
Mick Rix, the GMB’s national officer, said he told KFC that it could face a repeat of supply problems that had hit Burger King when it ditched Bidvest Logistics in favour of DHL six years ago.
He said: “We warned them a few months ago. I wrote to KFC. I alluded to Burger King trying to cut costs and ending up with poorer quality service and poorer distribution. They had shortages, too, but not on the scale we’re seeing now at KFC. Within six months they [Burger King] were pleading with Bidvest Logistics to take it back.”
Malory Davies, editor of the trade journal Logistics Manager, said KFC would have to resolve the crisis within days. “Frankly, KFC can’t afford for it to go on for more than a few days. They have a whole load of franchisees who will be getting very angry,” he said.
Davies added: “This one is going to be a case study for business schools for years to come, it is really major. It is entirely possible to service the UK market from one warehouse – lots of people do it – but a contract of this size would be more of a challenge.”
www.theguardian.com/...union-says
2. domači Tesco sredi načrtov, da se blitz invaziji nemškega Aldija in Lidla upre z lastno mrežo diskontnih (cenenih) trgovin. Otoški čvekaški mediji se sicer radi ukvarjajo z blitz delom blagajniškega kadra nemških diskontarjev, katerih hitrost pomeni težavo za starejše in izziv za mlajše kupce. "Kot igra tenisa... Lahko kdo premaga blagajničarko Lidla...," so tviti, ki služijo za ogrodje člankov lokalnih/ljudskih medijev.
Tesco 'planning' discount chain to take on Aldi and Lidl
Britain’s biggest supermarket group is understood to be working on a secret plan to develop a new discount grocery chain to take on cut-price chains Aldi and Lidl.
Tesco is said to be developing a separate brand that would match the German discounters on price in a bid to halt the constant drift of customers away to the cheaper rivals. The new chain would offer a far more limited range of products than the average Tesco store, at around 3,000 compared with the 25,000 diferent items often available in a Tesco Extra.
The retailer is reported to have hired advisers from Boston Consulting Group to work on the plans. It has asked a number of key own-label suppliers to sign non-disclosure agreements before contributing to a new project, according to a report in The Sunday Times.
www.theguardian.com/...i-and-lidl
anon-207617 sporočil: 6.899
[#2698577] 21.02.18 12:46 · odgovor na: pobalin (#2698573)
Odgovori   +    0
[pobalin]
Medtem ko se Hrvati spet in še vedno ukvarjajo z Agrokorjem, je v Brexitaniji...

1. NemirniTujec ostal brez ljube mu ocvrte piške, ker je KFC nekega specializiranega (domenvno domačijskega) logista zamenjal s hiper effizientno svetsko nemško poštarsko firmo -
in za nekaj dni ostal brez mesa.
Pohani piscancek je ena od mojih proletarskih ljubezni, in v nekaj letih na svobodi se nisem dovolj razvil plemenitih okusov - obcasno se me da videti lepo oblecenega in celega finega (da me kdo ne zamenja z immigrantom slucajno), med crnci basati se s "three piece meal" za £4.99.

K sreci ima tudi super-ucinkoviti kfc polno malopodjetniske konkurence, ki svojega lokalno pridelanega pohanega psanca ponuja vsepovsod. Medtem ko KFC rula z ekonomijo obsega, podjetniska drobnica tolce kontra z lastnim delom (ki je, da ne pozabim omeniti, do 11 jurjev letnega izplacila povsem neobdavceno, ceprav ti tecejo leta za minimalno penzijo).

Tak da moj trebuscek rovtarsko gastronomski se ima meso, pa spehec tudi.
2. domači Tesco sredi načrtov, da se blitz invaziji nemškega Aldija in Lidla upre z lastno mrežo diskontnih (cenenih) trgovin. Otoški čvekaški mediji se sicer radi ukvarjajo z blitz delom blagajniškega kadra nemških diskontarjev, katerih hitrost pomeni težavo za starejše in izziv za mlajše kupce. "Kot igra tenisa... Lahko kdo premaga blagajničarko Lidla...," so tviti, ki služijo za ogrodje člankov lokalnih/ljudskih medijev.
Jaz sem zelo ponosen na svoje dosezke na lidlovi blagajni in vedno zapretim: "i could get this job, im feeling agile today" :-)
pobalin sporočil: 14.456
[#2698600] 21.02.18 14:12 · odgovor na: pobalin (#2698573)
Odgovori   +    0
Zadnja sprememba: pobalin 21.02.2018 14:21
Medtem ko se Hrvati spet in še vedno ukvarjajo z Agrokorjem, in v Brexitaniji kujejo načrte za kontraofenzivo proti Aldiju in Lidlu, se tudi v štacunarskem segmentu Vaterlanda dogaja...

1. Da se je Edeka, največji nemški špecerist (za lestvico glej tretji link spodaj), z bojkotom uprl švicarskemu Nestléju, največjemu prehranskemu konglomeratu na svetu. Menda ne le Edeka ampak tudi njena partnerja iz nabavnega konzorcija Agecore: francoski Intermaché und švicarski Coop. Menda zato, ker niso bili deležni enako ugodnih dobavnih pogojev (cen) kot nekateri njihovi konkurenti. S trgovskih polic in zamrzovalnikov zna tako vsaj začasno izginiti približno 160 izdelkov Nestléjevih znamk, npr. Maggi, Nescafé in Thommy.
Nur wenige Marken sind so wichtig, dass die Supermärkte keinesfalls auf sie verzichten können. Bei Auslistung drohen den Herstellern dagegen harte Umsatzverluste. Das Bundeskartellamt hat auch wegen dieser Mechanismen ein strenges Auge auf den Einzelhandel.
www.handelsblatt.com...71526.html
Bolj podrobno o tej temi:
Denn gute Einkaufskonditionen sind lebenswichtig, wie das Beispiel Kaiser’s Tengelmann zeigt: Wegen seines geringen Einkaufsvolumens musste der Händler hohe Preise zahlen und konnte die Produkte nicht so günstig anbieten wie Konkurrenten. Die Kunden blieben aus, Edeka übernahm das Geschäft.
Vor diesem Hintergrund kämpft Coop in der Schweiz mit harten Bandagen: Nach den gekühlten Salatsaucen von Thomy hat die Kette am Montag auch die Süßigkeit Cailler Perles, Nescafé Azera und die Pizza Buitoni La Fina um 50 Prozent reduziert. Mit diesen Billigpreisen gefährdet Coop offenbar bewusst die Markenwerte der Produkte, um Nestlé zum Einlenken zu bringen.
www.handelsblatt.com...77208.html
In: www.spiegel.de/wirts...94301.html

2. Da se severni in južni Aldi menda pogovarjata o tesnejšem sodelovanju. Najprej je na vrsti skupna nabava, menda pa ni izključena niti kasnejša združitev dobesedno bratskih trgovskih podjetij.
Bei dem Treffen in der Süd-Zentrale in Mülheim an der Ruhr im November vergangenen Jahres sollen sie vor allem die Zusammenlegung des Wareneinkaufs beraten haben. Unter der Überschrift "Kooperation Aldi Nord - Aldi Süd" geht es dem Bericht zufolge aber auch darum, in den Bereichen Qualitätswesen, Corporate Responsibility, Werbung und Logistik doppelte Strukturen abzubauen. Sogar eine gesellschaftsrechtliche Verschmelzung sei nicht ausgeschlossen.
www.tagesspiegel.de/...65456.html
pobalin sporočil: 14.456
[#2698615] 21.02.18 16:34 · odgovor na: pobalin (#2698600)
Odgovori   +    0
Medtem ko se Hrvati spet in še vedno ukvarjajo z Agrokorjem, v Brexitaniji kujejo načrte za kontraofenzivo proti Aldiju in Lidlu, v Nemčiji bojkotirajo Nestlé in se menijo o združevanju Aldijev...

je pri Lidlu kriza zaradi prodaje poljskih klobas iz surovega mesa. Na severovzhodu Poljske (in drugod po vzhodni Evropi) razsaja afriška prašičja kuga, zaradi katere ponekod pripravljajo ali že izvajajo susocid. Nemški kmetje pa bijejo plat zvona, ker se bojijo, da se lahko virus k njim razširi preko uvoženih klobas iz potencialno okuženega surove svinjine.
Die Afrikanische Schweinepest breitet sich in Osteuropa ungebremst aus. Ein Ausbruch in Deutschland hätte laut dem Bauernverband "katastrophale Folgen". Zur Vorbeugung sollen zahlreiche Tiere getötet werden. Insgesamt 70 Prozent aller Wildschweine in Deutschland stehen vor dem Abschuss.
"Wie soll Lidl zu 100 Prozent ausschließen, dass hier kein bereits erkranktes Schwein geschlachtet und verarbeitet wurde?", kommentiert ein Leser auf der Website der Fachzeitschrift "Top Agrar".
www.spiegel.de/wirts...4114.html?
Pri Lidlu pravijo, da je meso res iz Poljske in drugih delov vzhodne Evrope, ampak nabavljeno samo na tistih ombočjih, za katera evropska komisija ni postavila nobenih omejitev.
Darauf beruft sich auch Lidl. Der Rohstoff für die Wurstwaren stamme sowohl aus Zentral- als auch aus Osteuropa, teilte das Unternehmen mit. Und weiter: „In Ländern, die von der Afrikanischen Schweinepest betroffen sind, beziehen wir ausschließlich Rohstoffe aus den sogenannten freien Gebieten, in denen gemäß des Durchführungsbeschlusses 2018/169 der Europäischen Kommission vom 1. Februar keine Beschränkungen aufgrund der ASP vorliegen. Zudem führen unsere Lieferanten beim Fleischrohstoff grundsätzlich strenge Qualitätskontrollen durch.“
www.welt.de/vermisch...-Rage.html
Pobalin bi pripomnil, da je tako meso za vmesne člene med pridelovalcem in kupcem najslajše - prvi je v strahu zaradi bližnje grožnje vesel, da sploh lahko proda, drugi pa, da dobi poceni klobaso. Ker prašičja kuga menda ne ogroža ljudi, je mejna igra toliko bolj vabljiva. (goveji haše iz mesa tekmovalnih konjev press)
pobalin sporočil: 14.456
[#2698619] 21.02.18 17:03 · odgovor na: anon-207617 (#2698577)
Odgovori   +    0
[NemirniTujec]
Pohani piscancek je ena od mojih proletarskih ljubezni,
Nobel okus si razvil kot proletarec. Kaj šele bi jedel, če bi bil modre krvi...
K sreci ima tudi super-ucinkoviti kfc polno malopodjetniske konkurence,
Kolikor jaz razumem to sceno (oz. pisanje v člankih), je večina teh KFC franšiznih, kar pomeni, da jih je (zelo?) veliko najbrž v rokah malopodjetnikov. Jim bo KFC povrnil ves izgubljeni zaslužek, bodo vsi zaposleni plačani, kot če bi delali, bodo dobavitelji odškodovani za okrnjena naročila...?
Jaz sem zelo ponosen na svoje dosezke na lidlovi blagajni in vedno zapretim: "i could get this job, im feeling agile today" :-)
Jaz pa si rečem, da sem prestar za tako sranje, zato kupim samo toliko, koliko lahko hitro zgrabim in odnesem. :-)
pobalin sporočil: 14.456
[#2698625] 21.02.18 17:32 · odgovor na: pobalin (#2698615)
Odgovori   +    0
Uradniki CIA in FBI so Američane pred dnevi opozorili, naj ne kupujejo telefonov kitajskih proizvajalcev Huawei in ZTE, ker je možno, da bi jih odzadniki uporabljali za vohunjenje.
FBI Director Christopher Wray said Tuesday that there is a risk in letting companies with strong ties to the Chinese government operate within the U.S. telecommunication infrastructure, CNN reported.
“We’re deeply concerned about the risks of allowing any company or entity that is beholden to foreign governments that don’t share our values to gain positions of power inside our telecommunications networks,” Wray said.
"It provides the capacity to maliciously modify or steal information," Wray said. "And it provides the capacity to conduct undetected espionage."
thehill.com/policy/t...zte-phones
Bloombergov kolumnist trdi, da so te obtožbe na trhlih nogah in zelo verjetno slabo prikrita oblika protekcionizma, ampak on je Rus... :-)
U.S. consumers should treat these warnings more as politicking and thinly veiled protectionism rather than concern for the security of their communications. There are three reasons to be skeptical of the warnings.
www.bloomberg.com/vi...-is-flimsy
Medtem v Nemčiji podobno meni tudi avtor konservativnega FAZ in navaj, da Kitajci v Brexitaniji tehnično sodelujejo z obveščevalnimi službami, v Nemčiji pa z Deutsche Telekomom razvijajo podatkovna omrežja prihodnosti.
Huawei hatte vor kurzem versucht, eine Partnerschaft mit amerikanischen Telefongesellschaften wie AT&T und Verizon einzufädeln. Das Unternehmen wollte so auf dem lukrativen nordamerikanischen Markt seine Smartphones, Netzwerkgeräte und die dazugehörigen Dienstleistungen verkaufen. Die Zusammenarbeit aber wurde Anfang des Jahres von den Amerikanern aufgekündigt. Im Dezember bereits hatten sich Politiker in Washington mit einem offenen Brief an die zuständige Regierungskommission dagegen ausgesprochen. Nun legten die Geheimdienste nach.
www.faz.net/aktuell/...50542.html
Gallup je sporočil, da je ugled ZDA kot vodilne sile v svetu lani dosegel najnižjo točko in najbolj padel v državah, ki so zaveznice ZDA, svobodne in demokratične. Najmanj se je ugled ZDA zmanjšal v nesvobodnih državah z avtoritarnimi režimi. MAGA!
news.gallup.com/opin...tions.aspx
pobalin sporočil: 14.456
[#2698749] 22.02.18 15:57 · odgovor na: pobalin (#2698625)
Odgovori   +    0
Po Petru Franklu Cerar dobi četrtino Kurza, naš učitelj pa polovico Avstrijca, po OECD pa je Slovenija na sredini držav članic po ocenjevanju razmerja med delovnim in zasebnim življenjem.

Najslabše se menda godi Turkom, najbolje pa gre Nizozemcem. Od velesil nekdanjega bipolarnega sveta se Američani cvrejo v etaži spodnje deseterice, Rusi pa uživajo med zgornjimi desetimi. Slovenija je na sredini - malo nad Kanado in Švico in malenkost pod Češko republiko in Slovaško.

Ampak pozor: Slovenija je na področju enakopravnosti spolov z oceno 1,08 na zadnjem mestu med 38 državami!? Smo v tem res slabši od Južne Koreje, Turčije, Mehike...?!
In Slovenia, nearly 5% of employees work very long hours, less than the OECD average of 13%.
In Slovenia, full-time workers devote 62% of their day on average, or 14.8 hours, to personal care (eating, sleeping, etc.) and leisure (socialising with friends and family, hobbies, games, computer and television use, etc.) – slightly less than the OECD average of 15 hours.
www.oecdbetterlifein...e-balance/
Slovenija v poročilu How's Life 2017:
www.keepeek.com/Digi...5vyM#page1

Strani: 1 ... 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 ... 57