Morda pa je glavni problem visok strošek celotnega paketa, ki vključuje nakup sončne elektrarne, toplotne črpalke in e-avtomobila. Vse tri naložbe, ki so najbolj smiselne skupaj, lahko hitro presežej0 60 tisoč evrov, to pa je že adijo pamet za običajne kupce s povprečno kupno močjo.

ce pogledamo, kako se gibljejo cene cez dan ... so ocitna obdobja zelo velikih presezkov, tako da se najvec bi naredili za stabilizacijo razmer s tem, da bi obstajala subvencija tudi za samo hranilnik.

(ce pristanemo na to, da so subvencije ok)

[]
> Morda pa je glavni problem visok strošek celotnega paketa, ki vključuje nakup sončne elektrarne, toplotne črpalke in e-avtomobila. Vse tri naložbe, ki so najbolj smiselne skupaj, lahko hitro presežej0 60 tisoč evrov, to pa je že adijo pamet za običajne kupce s povprečno kupno močjo.

ce pogledamo, kako se gibljejo cene cez dan ... so ocitna obdobja zelo velikih presezkov, tako da se najvec bi naredili za stabilizacijo razmer s tem, da bi obstajala subvencija tudi za samo hranilnik.

(ce pristanemo na to, da so subvencije ok)

Se strinjam. Od dalec gledano ti lahko pritrdim.
Ampak, jaz lahko polnim EV samo ponoci. Cez kaksno leto bom prodal sedanjega dizelasa in kupil novo EV. Ki ga bom zopet polnil samo ponoci. Ponoci je elektricna energija najcenejsa. In tudi omreznina je najcenejsa.
In potem bom ponoci polnil 2 EV in zraven ogreval hiso s toplotno crpalko .... in ker je poceni elektrika, bi napolnil se 30 KWh veliko baterijo, da bi imel energijo za TC, ki bo ogrevala hiso nasledni dan, ko bo el draga.
Cool. Ampak, kaj pa prikljucna moc??? Ne morem ponoci filati 2 EV, TC, baterijo in se kaksen pralni stroj v kleti. Kot elektro inzenirju mi je jasno, da se racun ne sezide. Na zalost

ce pogledas dnevno gibanje, so presezki v toplem delu leta glavnem cez dan - verjetno presezki iz naslova hitrega postavljanja pv v celi regiji; in to prepricljivi presezki vse do pogosto negativnih cen nekje znotraj 9h-16h; cez poletje nikakor niso bile redkost (ne samo prek vikendov).

zdej ce ti imas 2 elektro avta, bos seveda tezko se naprej dodajal hkratne porabnike, vendar po drugi strani bi lahko rekli, da si s tolko masinerije ze prispeval svoje k ravnotezju :) rutinsko instaliranje hranilnikov kot bufferjev porabe v gospodinjstvih pa bi bilo splosnejsa zgodba.

V poletnem času elektrika ni najcenejša ponoči, ampak podnevi (zlasti v opoldanskem času), ko včasih njena cena pade celo v negativno območje.

Že to dosti pove o realni tržni ceni elektrike, ki se jo proizvede s sončnimi elektrarnami. Njihovi lastniki nabijajo elektriko v omrežje, ko je ta bolj nadloga kot korist, porabljajo pa jo ponoči. Pa tudi v najdražjih jutranjih in večernih konicah. Ko pride od kje?

Vsa el omrežja so narejena za odvzem energije ne za kontra smer pika. Vsa ta nerentabilna navlaka z vsemi okoljskimi infuzijami se ne izplača. Kje je razgradnja poškodbe in potenciali požara to je čisti nateg ki uničuje proračune in gospodarstva

[GV-1113]
V poletnem času elektrika ni najcenejša ponoči, ampak podnevi (zlasti v opoldanskem času), ko včasih njena cena pade celo v negativno območje.

Sigurno pa se z novimi napravami ( EV, TC, soncnimi elektrarnami) zadeva spreminja.
Gospodinstva porabimo samo nekaj vec kot 1/4 in malo manj od 1/3 celotne elektricne energije. Vse ostalo porabi gospodarstvo.

Sem pa preprican, da v poletnem casu, ko zaradi dopustov zaprejo vrata tovarne, je presezek. Ravno tako je v soboto in nedeljo. Nikakor pa ne med tednom, ko tovarne delajo na polno.
Soncne elektrarne proizvedejo samo okoli 1/10 celotne elektricne energije. Zato ne bi smele biti tako motec faktor. Se pa stvari spremenijo, ce bi sel njihov delez na 20 ali 30%.

Preštudiraj formiranje cen: app.electricitymaps.com

Ni tako enostavno. Če je v celotni soseščini sončno vreme, lahko gre cena tudi čez teden opoldan v negativo. Glej npr. Madžarsko, ki ima ogromne kapacitete solarnih elektrarn in v opoldanskem času izvaža naokoli.

Zanimivo je tudi, ko ima Nemčija preveč vetra in preko Avstrije izvaža enormne količine naokoli.

Po drugi strani pa opazuj novembra t.i. Dunkelflaute (v nemščini), ko v nižine Srednje Evrope pride megla in ni ne sonca in ne vetra.

Ja, res, adijo pamet.

Investicija v vsecte stvari komot preseže 60 jurjev ali še 10 zraven.

In sploh nimaš nekega dragega avtomobila.

Tudi, če imaš še solidne dohodke, se zakreditirati za 70 jurjev ni hec.

Ko vse odplačaš bo baterija v avtomobilu in v hiši že davno konec.

In spet nova naložba in nov kredit.

Baterije ali hranilniki, kot se lepo moderno sliši so še en nateg.

Kakšen hranilnik ???

10 kilovatnih ur porabimo v pol dneva in pozimi še več.

Pozimi tudi paneli ne proizvedejo neke hude energije.

In gospa ugotavlja, da bi se ji po 15 letih zadeva izplačala.

Hmmmmmmm, baterija čez 15 let sigurno ne bo več uporabna.

V kakšnem stanju bodo paneli ne ve nihče.

Tudi toplotna črpalka bo v tem času že rabila kakšne posege, če ne drugo redno servisiranje in vzdrževanje.

Ljudje so se počasi naučili računati.

Ne razumem kako zavajajoče prodajalci Fotovoltaike predstavljajo povrnitev naložbe. Že dejstvo, da je to 15 let, pomeni zeloo veliko časa. Po 15 letih verjetno baterija ne bo za nič drugega kakor za zamenjavo - kakšni bodo stroški ne vemo, recimo da pač toliko, kot nova baterija stane. Potem drugo dejstvo - paneli po 15 letih delajo le še s kakih 85% kapacitete ali še manj. Nihče ne dodaja v kalkulacijo 2x letnega čiščenja panelov, pa zavarovanje pred točo (računaj za 15 let) itd. Poleg tega seveda omrežnine in omejena kapaciteta porabe, če želiš naenkrat priključiti veliko moč...

Torej recimo po 15 letih, ko bi moral po kalkulaciji vračila investicije začeti kopičiti prihranke, moraš spet seči v žep... Da ne omenim življenske dobe panelov, ki jih je itak treba po 20 letih vreči s strehe, pa verjetno pridejo novi modernejši inverterji itd.. , pa stroški recikliranja zavržene robe (to še pride...)! Zgodba brez konca in veliko denarja za naše sončne poslovneže. Kdor misli, da se mu splača, naj izvoli. Nekaterim pač veliko pomeni, da so "in" ter da so Zeleni!

Počakajmo na Na-ion baterije: menda hitrejše, cenejše in varnejše od trenutne ponudbe a z manjšo gostoto. Kitajci jih že delajo na polno.

glavno vparsanje tukaj je, kako se sploh mislis it racunat karkoli na 15 let v okolju, ki je... kakrsno je ane.

torej - v takem okolju lahko smatras kot kolkor tolko realne tiste kalkulacije, ki se ti izidejo precej kratkorocno, karkoli bi bilo daljse, pa se ti pojavijo sistemske neznanke, zaradi katerih bolj kot skusas bit natancen, bolj je to pocetje smesno.

meni so zadeve iz te vrece zanimive glede na konkretno domaco situacijo na te nacine:

- en kar soliden panel, ki bo dobil se kaksne kolege, za furanje zalivanja v precej velikem sadovnjaku / gredah / rastlinjaku (najboljse dela ravno takrat, ko ga tudi najbolj rabis)
- hranilniki za splosno rabo v hisi za rezanje nihanja cene med dnevom (imam dinamicni paket pri bisolu)
- in kot backup za primer izpadov omrezja (nagnjeni smo k precej skrinjam / hladilnikom)

kot backup za primer izpadov omrezja (nagnjeni smo k precej skrinjam / hladilnikom)

Če se greš samooskrbo na periferiji, se je škoda zanašati na hladilno verigo oz shranjevanje na tak način.
Je res preprostejše, a struktura kar dobiš ven po oddajanju je bolj boga.

Za hlajenje je npr zanimivo hlajenje prostora za shrambo, za npr.semena, ampak tu niso problem neki občasni izpadi stroma.

Drugače pa se ravnaš po tradiciji fermentirani shranki in jajca,mleko.

V bistvu je bilo glavno sporočilo teksta, da je fotovoltaika veljala za dobro naložbo še pred cca dvema letoma in v zelo kratkem času je zraslo skoraj 60 tisoč samooskrbnih elektrarn. Zdaj, ko so cene naložbe nižje in ko so subvencije bistveno višje, pa se to vsem zdi zanič naložba.

Če pozorno preberete članek, nimam baterije, ker imam stari net-metering. Paneli bodo po 15 letih delovali še cca 10 let. Glavno vprašanje pa je, kdaj bo MOPE oziroma vlada ugasnila net-metering za nas s starimi pogodbami in kako nas bo to udarilo. To se bo gotovo zgodilo prej kot se bo iztekla življenjska doba elektrarne.

Jasno je tudi, da so izračuni na 15 let v nepredvidljivem okolju smešni.

Jasno je tudi, da bi bilo veliko bolje vložiti denar v delnico Krke, kot pa kupiti elektrarno.

[0313EKINX]
Soncne elektrarne proizvedejo samo okoli 1/10 celotne elektricne energije. Zato ne bi smele biti tako motec faktor. Se pa stvari spremenijo, ce bi sel njihov delez na 20 ali 30%.

1/10 energije enakomenrno porazdeljene čez cel dan čez celo leto, trenutna moč oddana v omrežje opoldne sredi poletja pa je lahko dosti večja kot 1/10. Nimam podatkov, verjetno pa se da poiskat, če se komu da.

Meni se zdi, da so male PV na strehah z malimi baterijami za rezanje špic za lastno porabo z nekim malim presežkom čisto ok. Bodočnost je električna in infrastruktura se bo pač morala prilagoditi.
Enkrat je bilo potrebno asfaltirati ceste za avtomobile in zgraditi tire za železnice. Verjetno se je marsikomu to takrat zdel odvečen strošek.

In pa seveda nuklearna energija, fizija in enkrat menda samo što nije fuzija (AI bo pomagal naredit almost room temperature superprevodnike in potem bo vse drugače, my prediction).

Lp,
M