temu se v bistvu rece "javnih storitev ne financiramo amorfno z davki (in transportnimi izgubami pri tem), temvec z racunom vsako posebej"...

[primvla]
pa da bi ble vse place enako evrov. pa, ce smo ze tle, deb bli vsi blond.

Sicer ne vem od kod ideja, če hočeš kupiti kruh po 2€, da moraš biti blond, če si črn, pa po 4€. Tudi plače ne vem, kaj imajo s tem veze.

Jaz samo zagovarjam tezo, da je pouk mojega otroka vreden enako kot pouk sosedovega. In da je cesta Kr-Lj zame vredna enako kot za sodelavca. In da izlet Fajonke v Bruselj mene stane enako kot kogarkoli med vami. In ko policaj pazi parlament, za to plačam ravno toliko kot Janez Novak.
Kaj tukaj ni logično?

S tem tudi še vedno ostaja amorfni generalni proračun iz katerega se vse to zajema. Ne plačujem s tem vojaka posebej za vsako misijo.

[primvla]
pa da bi ble vse place enako evrov. pa, ce smo ze tle, deb bli vsi blond.

Poigraval sem se pa tudi že z idejo, da bi vsi plačevali enako za državno pokojnino in iz tega vsi dobili enako minimalno DRŽAVNO pokojnino, ki bi bila le zaščita pred revščino (za riž in makarone).
Za pokojninsko nadgradnjo pa bi vsak prostovoljno po svojih zmožnostih nalagal v pokojninske sklade po lastni izbiri.

[0430ABAKU]
Poigraval sem se pa tudi že z idejo, da bi vsi plačevali enako za državno pokojnino in iz tega vsi dobili enako minimalno DRŽAVNO pokojnino, ki bi bila le zaščita pred revščino (za riž in makarone).
Za pokojninsko nadgradnjo pa bi vsak prostovoljno po svojih zmožnostih nalagal v pokojninske sklade po lastni izbiri.

taka kombinacija je aktualna na primer v uk.

glej, ce se gremo darwinizem (kar je mimogrede tudi moja intimna opcija), potem se strinjam s tem, da ukinemo vso drzavno regulativo na podrocju sociale, izobrazevanja, zdravstva, da ne nastevam dalje (varnosti - osebne straze,...).

ce pa se gremo kao neko socialno drzavo in ce ne razmisljamo kot posamezniki ampak se potrudimo doseci nek druzbeni konsenz, ki vkljucuje to, da ne bos pustil cloveka crkniti na cesti (kar ima za posledice tudi to, kdo bo [s profitom, pazi!] poskrbel za to truplo, da se ne bojo zacele razne kolere), potem je smiselno razmisljat v smeri, kako posledice prepreciti, se preden nastanejo, ker je njihova sanacija za druzbo kot celoto (in v koncni posledici tudi za grofa in grofico, ma tisto pustmo stat) praviloma drazja od preventive.

jaz trdim, da smo na spodnjem robu, kjer nas (kot druzbo) revscina lahko vec stane kot stroski egalitarnosti (in zavore, ki jih ta nedvomno prinasa). z razslojevanjem v izobrazevanju krnis intelektualni bazen, ker delas preselekcijo, ki z intelektualnimi potenciali nima nobene zveze. v zdravstvu povzrocas v totalu precej vecje stroske z odpravljanjem in lajsanjem posledic kot s preventivo (v katero stejem tudi hitro / pravocasno sanacijo).

s placilom enakega evra hitro dosezes limit na populacijo, ki je krepko pod tistim, ki si ga v proporcionalnem sistemu folk s polnimi ritmi lahko mirno privosci. v smislu prejsnjih odstavkov: manj dnarja, manj muzke. z razslojevanjem zgubis tudi socialno kohezijo v trenutkih, ko jo res rabis (vojna, kobilice,...). ekonomska rast (ne da bi bil kak njen hud fan) z razslojevanjem pada, ker niji sloji ne zapravljajo vec u3pm. druzba se radikalizira in isce odresenika (dobi pa hitlerja).

recimo meni osebno, kot receno, je vseeno, po kateri pravilih spilamo. sem dovolj pri moceh in zmorem zapret pritisk misli iz dolocenih delov mozganov v situacijah, ko je treba ignorirati moralne zadrzke (recimo problem staranja populacije, ki je vecplasten). tudi, v segmentaciji vidim dovolj pozitivnega potenciala, naprimer megalomanske ideje, ki jim vcasih rata (preko trupel sicer) premaknit civilizacijo na naslednjo stopnicko, so v egalitarnih druzbah precej bolj inhibirane...

nevem, meni se "visokokvalificirana" elita zdi prav tako iz riti potegnjen argument za razslojeno druzbo, kot "vsi enakopravni" (vojsko pravnikov si lahko privosci le elita) za egalitarno. na kratko, razslojenost morda prinasa kratkorocne profite in prednosti pred ostalimi druzbami, na dolgi rok pa nima sans. ceprav vedno, v vsaki situaciji enak (ali pa celo isti, le reformiran) drek priplava na povrsje - glej kitajsko, ki ima hudo razslojenost (sicer ne tako zasidrano kot imajo na drugih podrocjih to v ZDA) med mestom in podezeljem.

Koja je uloga meritokracije?