Obrtniki so lahko veseli, ker ima JS dobre plače.

Ni lepšega ko zasnešeno jutro tamle okoli Brunecka, v cozy apartmaju, kavica, mogoče ko preskrolamo novice tudi kakšni frištik, kolegica me je štemplala na občini, dopust od petnajsga pa tam do treh kralev, če ne bo dovolj še kakšna bolniška za 14 dni da se prekruza tist jeben januar. Hvala podjetniki. Najlepša hvala!

Kolaps logike.

V povprečju so plače javnega sektorja z vsemi dodatki višje še za dodatnih 10–20 %.

Zanimivo, SURS novejših javnih podatkov nima. Le zakaj?? "Slovenija približno 26 % vseh zaposlenih je v javnem sektorju (podatek SURS iz 2022), kar je več kot povprečje OECD/EU. V grobem tudi danes ne more biti drugače, kvečjemu še več."

Pa poglejmo globje, raje čisto birokratsko-regulatorno državo, vključimo v statistiko (civilna javna uprava, ministrstva, agencije, regulatorji, občinska uprava (civilni del), davčni organi, inšpekcije, statistika …) BREZ zdravstva, gasilcev, policije, vojske.

| Država | % vseh zaposlenih | Uslužbenci na 1.000 prebivalcev |
| --------------------- | ----------------- | ------------------------------- |
| ++ Slovenija** | **~7–8 %** | **~35–40 / 1.000** |
| **Avstrija** | ~5–6 % | ~25–30 / 1.000 |
| **Nemčija** | ~4–5 % | ~20–22 / 1.000 |
| **Švica** | ~3–4 % | ~15–18 / 1.000 |
| **EU povprečje** | ~5–6 % | ~24–28 / 1.000 |


Slovenija torej, najvišja administrativna gostota med primerjanimi državami približno:
+40 % nad EU povprečjem
~1,5× Avstrije
~2× Švice

To je čista birokracija, brez “težkih” služb (zdravniki, policija, vojska).
Če bi prišli na povprečje EU bi država prihranila do 500mil/letno.
Ampak saj nobenega ne zanima biti učinkovit, važno da se zadolžuje. Ko bo vse predaleč pa se pač DDV, trošarine ali podobno dvigne.

Le kdaj dobimo politiko z obljubo in kompetenco da se davki nižajo in kvaliteta življenja ohrani ali izboljšuje.

Se strinjam. Višina plač javnih (državnih) uslužbencev je manjši problem, večji je neučinkovitost, neorganiziranost in, preprosto jih je preveč. Ob ustrezni organizaciji in zakonodaji ter digitalizaciji birokracije (uporaba UI) bi slovenska državna uprava lahko bila polovice cenejša in bistveno bolj učinkovita. Razen tega bi digitalizacija pomenila zmanjšanje korupcije, kajti korupcijo ne ustvarjajo zakoni in procedure temveč stiki med državnimi uslužbenci in prosilci njihovih storitev.

[]
Obrtniki so lahko veseli, ker ima JS dobre plače.

Res je plačajo kokr rečeš ker sami nič ne znajo .....

[]
Obrtniki so lahko veseli, ker ima JS dobre plače.

Jaz nisem v JS, pa bi tudi imel višjo plačo in bi bili obrtniki javno tako veseli. Kot da samo plače JS večajo potrošnjo... Jaz bi tudi več trošil, če bi imel.

www.pportal.gov.si/

Ko seštejem ves upravno uradniški sistem, skupaj z vrhovno oblastjo pridem na 45379 oseb. to je 21,92 na 1000 prebivalcev.

Ko odštejeva 7773 zaposlenih na policiji, in 6275 zaposlenih v vojski, pa na 31331 oseb, ali 15,14 osebe na 1000 prebivalcev.

Upoštreval pa sem:
1. Agencije
2. DZ in DS
3. Vlada
4. Ministrstva in organi v sestavi (Pri FinMin je tu notri tudi FURS, ali Carina)
5. Občine
6. Agencije
7. Upravne enote
8. Pravosodje (tožilci, sodniki, pravobranilci in ostali pratež)


40% je v sektorju izobraževanja (86.135 oseb), nekih 30% predstavlja zdravstvo (45.601 oseb), SOcialno varstvo (15.699), Kulture (7.380)...