Naj le delajo.

Pri takem tempu noben ne bo dočakal penzije.

Z različnimi življenskimi filozofijami ni nič narobe. Problem nastane, ko želijo tisti, ki prisegajo na lahkotno življenje in trošenje, imeti enako kot tisti, ki zagovarjajo delo in ustvarjanje. Zadevo ni mogoče rešiti drugače, kot da ustvarjalnim pobereš in daš zapravljivčkom, kar pa je najbolj nepoštena rešitev, kateri smo žal trenutno priča v Sloveniji, to je ravno v državi pregovorno marljivih Slovencev.

Res je.

Zanimivo bolj bogate države delajo manj od revnih držav (Grčija vs Avstrija)? A gre morda za prezentisem, ko so ljudje dlje v službi, koristni pa samo del tega časa?

No saj pr popustih je enako, vsak kupec si želi nižjo ceno (delovne ure). Koliko pa je kupljeno vredno in ROI pa je velikokrat razočaranje.

Mislim, da so ti dolgi delovni časi večinoma statusni simbol žrtvovanja, ki pa le malokrat korelirajo z družbeno koristnimi metrikami. Tudi jaz sem šel po tej poti nekoč - ni vredno...

Kdor ne dela naj ne je.
Bo treba delat!

ADI SMOLAR - JE TREBA DELAT
youtu.be/ROwzvw8kKaU

clovk bi si mislil, da po stoletju in vec tehnoloskega napredka (veliki vecini motivacije za napredek se je za zahvaliti lenobi - olajsanju zivljenja), globalne povezanosti in (over)produkcije, se menda clovek ne bi smel vec oklepati ideje, da je treba vsako budno uro pretvorit v 996 ozemanje v smer financnega profita (bolj lastnikov kapitala kot sebe). "marljivcki" postavljate to letvico visoko tudi za ostale ljudi tocno zakaj? ostale ljudi, meaning, ki imajo mogoce drugacne zivljenjske motive (umetnost, filzofija,...) ki bi lahko v tem okolju brez financne uravnilovke, ki producira klovne tipa modrijani, zizek, etc. lahko ustvarili precej bolj bogato (ne v cekinih) druzbo od te jebene financno pogojene monokulture.

ne. mi mormo vso clovesko aktivnost pretvorit v neke kurceve excel spreadsheete in jo prodajat, vse talente usmerit v ozemanje strank (ki so mimogrede predstavniki iste zivalske vrste). v zgodovini so najvecje preskoke naredili individualci, ki niso merili svojih cetrtletnih performansov, nevem, a so grski filozofi delali v KPI rezimih? pa, v renesansi je nastal koncept mecenstva kulturi: kar vi danes vidite kot prisesance, je bil takrat da vinci s svojo mega produkcijo (znanosti in umetnosti), newton je vecino opusa zgradil z delom od doma, ker je bila takrat na faksu kuga. isto je bilo z velikimi misleci v casu razsvetljenstva, priznam pa, da je bilo takrat se precej mecenov s krvavo preteklostjo (aristokracija), cesar prav danes zaradi vsega napredka vec ne rabimo. trg je takrat cenil kvaliteto namesto delovno intenzivne kvantitete. za kvaliteto pa rabis cajt in mir.

kult produktivnosti (ki pelje kam tocno?) in povelicevanje izgorelosti. delamo stroje, na katere, namesto, da bi nas osvobodili, se zaradi te ideologije priklopimo nanje se bolj kot prej. men se to vseskup zdi kot tek (pardon, za marljivcke je to sprint) na mestu.

To se je popolnoma napačno interpretiralo in preneslo iz "silicijeve doline". Tam so ekipe, katerih člani so bili ponavadi enakovredno porazdeljeni na izkupiček projekta, vložka, garanja... Mladina si je tam izlivala pamet v produkte, garali so nenormalno, spali po pisarnah, vsi za isti cilj in isti 'gnar.
Potem so to vzeli lastniki tujih podjetij, jemali tam vzgled in za navadno plačo silili zaposlene, da delajo isto. Bedaki pa so to sprejeli kot hype in način življenja.
Tako delo je zanimivo, če si za to nagrajen, tako, za plačo,... je pa suženjstvo. Tako, da; gnar na mizo, opcije, iste ugodnosti kot lastniki, pa se bo delalo tako z veseljem.

[]
Naj le delajo.

Pri takem tempu noben ne bo dočakal penzije.

Ah, se da dočakati penzijo ob takem tempu. Res pa najbrž nisi prav veliko časa v penziji. Win-win situacija torej ;)

[0124MARJA]
Z različnimi življenskimi filozofijami ni nič narobe. Problem nastane, ko želijo tisti, ki prisegajo na lahkotno življenje in trošenje, imeti enako kot tisti, ki zagovarjajo delo in ustvarjanje. Zadevo ni mogoče rešiti drugače, kot da ustvarjalnim pobereš in daš zapravljivčkom, kar pa je najbolj nepoštena rešitev, kateri smo žal trenutno priča v Sloveniji, to je ravno v državi pregovorno marljivih Slovencev.

In kaj je s tem narobe? Saj tisti, ki delajo 996 nimajo časa trošiti, zato mora namesto njih to početi nekdo drugi. Potrošnja pa je vir dobičkov, brez nje le-teh ni.


Kar se pa tiče pregovorno marljivih Slovencev, ta pregovor poznajo le Slovenci sami ;)

Ko berem to se ves čas sprašujem kaj pojmujemo kot delo. Npr. jaz zase kot 'delo' smatram billable hours, ki jih obračunam raznim strankam. To je moj KPI ze delo, ker s tem plačujem račune. Po teh kriterijih delam nekje 6-8, občasno če je treba tudi 10 ur na dan. Ampak povprečje je pod 8 ur na dan (vem, ker vse merim ;).

Če pa vpraša kdo mojo ženo bi rekla, da delam cele dneve :) Obenem pa tudi v prostem času razmišljam o poslu ... mogoče bolj igrivo (novi projekti, ideje, refleksije, ipd.) in manj ciljno usmerjeno, ampak vseeno. Ali je to tudi delo?

Na drugi strani vidim, da med menjavo taskov včasih 'rabim' kakšno neproduktivno aktivnost ... preberem kakšen članek, včasih grem na sprehod, kej pojem, grem skuhat kafe, ipd. In marsikaj od teh aktivnostih se dela v pisarnah, ko se meri delovni čas redno zaposlenih. Hkrati pa vidim, da če npr. ne grem na sprehod naredim manj, kot če tisti čas za sprehod preživim za računalnikom in delam (ter mi ob tem begajo misli, ker se telesu ne da več sedet in krejva kisik).

Hočem rečt, da ure so hkrati objektivni dejavnik, obenem pa zelo izmuzljiv iz vidika dejanske produktivnosti.

Največji paradoks ob vsem tem pa je, da sem visoko produktiven ravno zaradi svoje lenobe ... ker vedno iščem načine kako kakšne stvari pohitrit, sistematizirat, ipd. -- kako hitro prit do učinkovitega rezultata (in kako se imeti ob tem fino). Hkrati sem pa v bolj ležernem mentalnem okolju bolj igriv in kreativen, kar ima druge (kvalitativne) benefite v primerjavi s hitrostjo -- in tudi vrednost tega vidim, da me stranke rade potegnejo v projekte, kjer je potrebna višja stopnja kreativnosti.

All that said se iskreno sprašujem koliko ur na dan jaz 'delam' :)

[Zhe]
All that said se iskreno sprašujem koliko ur na dan jaz 'delam' :)

... in kako se pravilno stempljat :)

Zanimivo je pogledati na grafikon.

Avstrija na predzadnjem mestu z nizkim številom delovnih ur.

Imajo tudi veliko cerkvenih in državnih praznikov.

Standard, BDP, plače pa višje, kot marsikatera druga država.

Tudi višje od Nemčije.

In itak je jasno, da ni vse v urah.

Večkrat je že bilo povedano, da število ur ni pomembno, ampak opravljeno delo.

[]
Zanimivo je pogledati na grafikon.

Avstrija na predzadnjem mestu z nizkim številom delovnih ur.

Imajo tudi veliko cerkvenih in državnih praznikov.

Standard, BDP, plače pa višje, kot marsikatera druga država.

Tudi višje od Nemčije.

In itak je jasno, da ni vse v urah.

Večkrat je že bilo povedano, da število ur ni pomembno, ampak opravljeno delo.

To je tudi koliko je komu verjet.
Kot sem omenil ze prej.
Mlada doktorantka iz nizozemske mi je povedala, da so delali vsaj 25 posto vec ur kot so bili placani na fakulteti.
Imela je kolega tudi tujca, ki si je vestno belezil ure in so ga delodajalci lepo opozorili, da to ne gre tako ;).
Obstaja se neka teorija, da le nekaj procentov ljudi naredi vecino dela.
Price s law

law also describes the productivity of partnerships, groups of volunteers, and most staffs or departments. Think about it. If you have 100 people in a company, 10 will produce 50% of the overall results. If you have 1000, about 32 people will be responsible for 50% of the results

Aha

www.finance.si/finan.../a/8818603

[0124MARJA]
Z različnimi življenskimi filozofijami ni nič narobe. Problem nastane, ko želijo tisti, ki prisegajo na lahkotno življenje in trošenje, imeti enako kot tisti, ki zagovarjajo delo in ustvarjanje. Zadevo ni mogoče rešiti drugače, kot da ustvarjalnim pobereš in daš zapravljivčkom, kar pa je najbolj nepoštena rešitev, kateri smo žal trenutno priča v Sloveniji, to je ravno v državi pregovorno marljivih Slovencev.

Tako je v svetu izrazito levih. Vzameš kjer je (tam kjer delajo) in daš kjer ni (oni sami, tam kjer se ne dela). To je zagotovljena pot v propad.
Misel da smo slovenci marljivi/delavni je samo misel in ne vem od kje izhaja ker ni nobenega znaka da je to res. Mogoče to velja za obrtnike, kmete, tiste ki delajo zase, za večino države vsekakor ne. In dokler si tega ne bomo znali priznati, ne bo premika na bolje.
Sicer to velja za večji del Evrope (ne povsod enako) - to je značilno za okolje kjer je "preveč" lepo življenje. Ljudje se razvadijo in vidijo samo še pravice in vedno več pravic. Od pravic pa nbi prihodka, sanmo odhodek. Veliko pravic si lahko privošči bogata družba, ki veliko ustvari, ker ima to s čim plačati.