xyz

Kako pa bodo SŽ vlagale v razvoj, če pa vse in še zraven zagonijo za plače!!?????

Minister za promet sploh ne more dati drugačne izjave, kot da bodo vse naloge v zvezi z dokončanjkem potrebnih projektov za usposobitev koridorja Barcelona Kijev pravočasno dokončane in razpoložljiva sredstva porabljena. To je politična floskula.
V realnosti pa Slovenija na resna vprašanja koridorja Barcelona Kijev nima pravih in resnih odgovorov. Pravi odgovor sta našli Avstrija in Hrvaška, ki sta se lotili tako, da iščeta nove trase za železnico, ki bo ustrezala varnostno tehničnim in prometnim kriterijem 21 stoletja. To v grobem pomeni koridor, ki bo omogočal zaradi konfigiuracije terena visoke hitrosti (ovinki, nakloni, naselja itd). To pomeni tudi to, da čez evropski koridor ne bo vsakih nekaj kilometrov prečkala vaška pot, lokalna cesta, pomeni tudi to, da koridor ne bo potekal preko ljubljanske železniške postaje in še bi lahko naštevali.
Ker si nosilci razvoja slovenskih železnic (to ni podjetje, ki ga vodijo sindikalisti in občasni direktorji) primernih vprašanj niso zastavili kmalu po letu 91, tudi niso prišli do pravih odgovorov. Zato se sedaj modernizacija železnic ukvarja z zamnejavo kretnic, z nadgradnjo varnostno.signalnih naprav in z namestitvijo avtomatskih zapornic na železnških prehodih.
Skratka, priložnost izgubljena, ne vrne se nobena. In "železničarji" so jo zamudili pred mnogimi leti.

Zelo dobra analiza, 0530MINIS4 . Naj še dodama vprašanje: kdo naj bo nosilc razvoja slovenskih železnic, če Slovenske železnice in železniški del ministrstva za promet vodijo sindikalisti in njim zavezani 'strokovnjaki'?

... da koridor ne bo potekal preko ljubljanske železniške postaje

pač pa preko beljaške in celovške (deloma tudi graške, ali kako se ji že reče)

Sicer pa tudi Avstrijci ne gradijo ne vem kakšnih hitrih prog, razen Dunaj-Salzburg. Tunel pod Golico (Koralpe) je predvsem političen projekt, s katerim štajerska in koroška deželna vlada hočeta pridobiti posel za svoje gradbene firme. Koristi za potniški promet od njega skoraj ne bo, razen za tiste, ki se vozijo med Celovcem in Gradcem, teh pa je relativno malo (večina se vozi med temi mesti in Dunajem).

Bo pa imel stranski učinek, da bo, ob ustrezni povezavi z Madžarsko, res potegnil nase promet med Italijo in srednjo Evropo, in tako prej ali slej tudi naziv V. koridorja.

SŽ bi morali spustiti v stečaj in potem bi jih morali postaviti na novo, vključno s strogo selekcijo kadrov. In ne z direktorjem za pol ure dnevno.
Tako pa se zakreditirajo za 3 milijarde SIT, ki jih zagonijo za regres.

Razvoj železnic sodi v t.i. prometno strategijo, ki je strokovno in ne politično vprašanje. Prometna strategija države je čisto brez pomena, če nima temeljev v prometnih strategijah sosednjih držav, ker se šele preko mednarodnih prometnih povezav lahko udejanja. Strokovne podlage in strategijo, ki ne traja en vladni mandat, pa lahko politika uresničuje hitreje ali počasneje, glede na lastne politične prioritete. Če pa naša država v desetletju ne sestavi dolgoročne strategije razvoja prometa, če nima razvojnih projektov dorečenih in na zalogi čakajočih prostih sredstev, potem je z nosilcem strategije nekaj narobe. Nosilec strategije pa ni in ne more biti nihče drug kot ministrstvo za promet.