Mislim, da delodajalec ne more posegat v stroko in odločitve zdravnikov. Torej ste se lotili kontrole z napačne strani. Prvi je splošni zdravnik, ki bi moral biti kontroliran in ob tem zagovarjat upravičenost posameznika, kateremu je pač določil bolniški stalež in zdravnik je tisti, ki bi moral podati utemeljitev, zakaj smatra delavca kot nezmožnega za delo. Ob kontroli splošnih zdravnikov, bi ti nenazadnje 2x premislili, kdaj je delavec res nezmožen za delo...ali pa se motim???
Nenazadnje vsi niso bolni, vsi pa tudi niso brez razloga v bolniškem staležu.
V premislek:
Kakšna bi bila odškodninska odgovornost delodajalca, da sklene sklep o odpustitvi delavca, ta pa mu s stališča stroke dokaže, da je bil upravičen zaradi zdravljenja do bolniškega staleža....

Žal,pa se dogaja,da želi imeti delodajalec kontrolo in vpliv tudi na zdravnika.Primer iz prakse kaže na to,da je "pogodbeni" vodja kadrovske službe,ki ima sam(a) 65 let preko svojega referenta klical zdravnika in predlagal,da ko pride delavec(celo invalid) na pregled,naj mu napiše,da za njega ni dela v podjetju.Zdravnik pa -vsaka mu čast- je zahteval,da si naprej ogleda proizvodni proces in pogoje dela v obratu ter da bo na osnovi tega dal svoje mnenje,saj je njegovo poslanstvo,da dela za ljudi in ne za podjetja.Mislim,da bi v takih primerih morali ukrepati proti zveličavnim kadrovikom,ki pa žal delajo po nalogu predpostavljenih,le ti pa s ciljem dobička nimajo zavor....

Kdo naj kontrolira zdravnika? Pri nas zdravniki niso zmožni samonadzora. Normalno bi bilo, da stroške bolniške nosi zdravstveno zavarovanje in bi oni lahko opravljali kontrolo, ker itak morajo kontrolirati zdravnike. Naš sistem je bolan, ker začetne stroške nosi podjetje, hkrati pa ne sme nadzirati. V bistvu smo na zasebna podjetja prenesli rešitev iz javnega sektorja. Za zasebno podjetje je ideja stroškov, ki jih ne sme nazirati precej čudna.