Izbrani forum: Borza
Izbrana tema: članek Gradualizem po ameriško
Strani: 1
sporočil: 3.426
Kdo je že rekel, da bo na koncu vse uničeno in da bodo ljudje
takrat končno spoznali, da se denar ne da jesti?
katedrala.si
katedrala.si
sporočil: 48.253
Seveda je Bernankejeva poteza v primerjavi s siceršnjim
pojmovanjem ekonomskega gradualizma, ki se ga navadno drži nalepka
pomanjkanja političnega poguma, prej predmet filigransko natančnega
upravljanja denarne politike in odzivanja na signale iz
gospodarstva.
Je en q. Pocasno gnitje ameriskega nepremicninskega trga je postalo hud politicen problem, dosti bolj kot dotcom bust ali Enron. Tu namrec caka 2.2 miljona druzin, da jim zaplenijo v casu balona nakupljene bajte, ki si jih ne morejo privosciti, in kriv bo seveda Fed, ker je dvignil obrestne mere.
Ali, z nesmrtnim stavkom prejsnjega chairmana "Easy Al" greenspana: "Ce bi lahko zamahnili s carobno palcko in dvignili cene nepremicnin se za 10%, bi vsi problemi kreditojemalcev izginili".
Grem stavit, da je tako razmisljal tudi g. Ponzi, ko so ga vklenili, pa nasi slavni organizatorji "catch-the-cash" iger, in tako naprej (kriva je drzava, ker je prekinila igro, ki je sla cisto v redu, lepo prosim).
Zato je Fedova politika tudi, ali pa celo v veliki meri odraz dejstva, da Ben Bernanke (in ostali ki sedijo v odboru) nimajo jajc.
Sedaj govorijo o "spare capacity" v gospodarstvu in jo vagajo s filigransko tehtnico; ko so sle cene nepremicnin gor po 10-20% na leto si lahko videl balon iz helikopterja (Hej Ben, saj lahko uporabis tiste helikopterje, ki jih imas sicer na cakanju!), no, takrat pa niso opazili da cisto ocitno nepremicninski trg ni imel absolutno nobene "spare capacity"? A se iz njihovih helikopterjev ni videlo ljudi ki so kampirali na plocnikih za rezervirati si pravico do spekulativnega nakupa nepremicnin?
Je en q. Pocasno gnitje ameriskega nepremicninskega trga je postalo hud politicen problem, dosti bolj kot dotcom bust ali Enron. Tu namrec caka 2.2 miljona druzin, da jim zaplenijo v casu balona nakupljene bajte, ki si jih ne morejo privosciti, in kriv bo seveda Fed, ker je dvignil obrestne mere.
Ali, z nesmrtnim stavkom prejsnjega chairmana "Easy Al" greenspana: "Ce bi lahko zamahnili s carobno palcko in dvignili cene nepremicnin se za 10%, bi vsi problemi kreditojemalcev izginili".
Grem stavit, da je tako razmisljal tudi g. Ponzi, ko so ga vklenili, pa nasi slavni organizatorji "catch-the-cash" iger, in tako naprej (kriva je drzava, ker je prekinila igro, ki je sla cisto v redu, lepo prosim).
Zato je Fedova politika tudi, ali pa celo v veliki meri odraz dejstva, da Ben Bernanke (in ostali ki sedijo v odboru) nimajo jajc.
Sedaj govorijo o "spare capacity" v gospodarstvu in jo vagajo s filigransko tehtnico; ko so sle cene nepremicnin gor po 10-20% na leto si lahko videl balon iz helikopterja (Hej Ben, saj lahko uporabis tiste helikopterje, ki jih imas sicer na cakanju!), no, takrat pa niso opazili da cisto ocitno nepremicninski trg ni imel absolutno nobene "spare capacity"? A se iz njihovih helikopterjev ni videlo ljudi ki so kampirali na plocnikih za rezervirati si pravico do spekulativnega nakupa nepremicnin?
sporočil: 48.253
Eden izmed borznih poznavalcev nam omenja celo, da ga, ob pogojih, ki se napovedujejo, v prihodnjih treh letih tudi 50-odstotna rast tečajev ne bi presenetila, pa čeprav je samo 20-odstotna verjetnost, da se to zares zgodi.
Seveda. Vmes bo pa kava v starbucksu sla iz 8 na 20 dolarjev, bencin iz 3 dolarje na 10, place bodo stagnirale, in naivnezi, ki se nikoli niso kalili v inflacijskem gospodarstvu kot je bilo recimo ex yugoslovansko, bodo gledali borzo, nepremicnine in zlato in rekli "Vidite, saj ne more pasti".
Strani: 1
