Jeseni leta 2004 (vir: finance, 2.11.2004)  smo zasledili informacijo uprave družbe ETI d.d., da bodo delnice družbe čez tri leta uvrščene na borzo. Glede na to, da je lastništvo družbe razpršeno, da imajo notranjimi lastniki v lasti 53,2% delnic družbe, druge fizične in pravne osebe pa 12,4% (vir: www.eti.si ) se je zdelo logično, da bi na ta način družba pridobila dodatna sredstva za nadaljnjo rast in razvoj. Hkrati bi tudi notranji lastniki: zaposleni, pa tudi bivši zaposleni in upokojenci družbe ter drugi delničarji pridobili informacijo o tržni ceni delnice in s tem tržni vrednosti imetja, ki ga delnice družbe predstavljajo.   A uprava družbe napovedi ni uresničila. Vsaj do sedaj še ne. Včeraj smo celo zasledili, da uprava družbe meni, da je notranje lastništvo podjetja pogoj za dosego strateških ciljev družbe, kar se sliši neverjetno in najmanj kar lahko zapišemo, hudo zavajajoče. Če je prvi strateški cilj  te družbe ustvariti planirane prihodke 80 mio Eurov do leta 2010, naj bi bilo po mnenju uprave cilj mogoče doseči predvsem, če so notranji lastniki tudi poslej večinski lastniki družbe?
Kaj pa trg in zakon ponudbe in povpraševanja? Kakšna je vloga uprave in menedžmenta, če naj bi predvsem notranji lastniki tisti, ki bi prodali in ustvarili prihodke od prodaje, ki so znašali v letu 2005 -  49,8 mio Eur (vir: www.eti.si ) do leta 2010  pa naj bi  dosegli strateški cilj in prodajo  v višini 80 mio Eurov? Trditev  se zdi primerna le za »domačo rabo«.
Če predpostavljamo, da bi delavci in hkrati notranji lastniki dejansko odigrali pomembno vlogo in s pripadnostjo firmi, z veščinami, znanjem in delom pomagali menedžmentu, da dosežejo planirano prodajo izdelkov na ciljnih trgih, bi morali biti le-ti za to ustrezno motivirani. Kako pa motivirati delavce, ki so hkrati lastniki? Uprava bi morala zbrati pogum in nastopiti pred svojimi lastniki in jim sporočiti perspektive družbe, potenciale družbe in tudi ceno delnice. Če menedžment in nadzorni svet zaupa potencialom,  zakaj ne bi uvrstili delnic družbe na borzo, na organiziran trg?  Ponudba in povpraševanje na organiziranem trgu bi dala odgovor na to ali cena 29 Eurov za delnico odraža perspektive družbe, torej strateški cilj do leta 2010 ustvariti 80 mio Eurov prihodkov od prodaje na ciljnih trgih?
Menedžment in nadzorni svet imata že po definiciji o asimetriji informacij prednost. Menedžment  razpolaga z informacijami, ki jih delavci/lastniki  nimajo. Menedžment namreč najbolje lahko oceni katera cena delnice je najbližja tržni ceni. A je znano, da je  menedžment podjetja Eti nudil notranjim lastnikom na t.i.«notranjem trgu« le  29 Eurov za delnico, lanska knjigovodska vrednost delnice Etija pa znaša 72 Eurov (vir Finance, 7.3.2007). A kot smo zapisali, cena delnice ne odraža preteklega stanja pač pa perspektive podjetja. Koliko so torej vredne perspektive podjetja Eti d.d., če bi bile izražene v tržni ceni delnice?
 Morda je leto 2007 pravšnje za uvrstitev delnic Etija na organiziran trg, ko si tudi trije ponudniki prizadevajo za pridobitev deleža državnih skladov Kad in Sod v Etiju.