zakaj bi se pa javili, da pred EU pokažejo svojo neučinkovitost, saj še sodbe ne upaja napisati, raje kar vlečejo postopke v nedogled, vedno zbirajo neke kvazi dodatne dokaze, na koncu zadeva po 10 letih ali več tako zbledi, da več nihče ne ve, kaj je prav in kaj ne. Vmes je bilo še toliko zaslišanih prič, ki niso dobesedno lagale, so jim pa odvetniki svetovali kako govoriti in tako je na koncu čreva, ki pripelje do popolnega kolapsa. Da sploh ne govorim o tem, da za razdelitev premoženja leto dni od vložitve zahtevka ni na Lj sodišču niti ene same razprave. Sploh ne vemo točno, kateremu sodniku so jo dodelili, na pisno imamo samo številko zadeve. To slovenski pravniki opravičujejo z demokratičnostjo sodišča, ki dovoli, da se zberejo res vsi dokazi, preden napišejo sodbo. Ja, naj zbirajo kolikor hočejo, samo naj si postavijo rok, do kdaj zadevo končati. Ne delajo sistematično, veste koliko časa sploh rabijo, da preberejo pred obravnavo ves stari špeh, ali morda še tega ne naredijo pred razpravo. Mi o demokraciji ne moremo govoriti, ker nam sodstvo ni sposobno zagotoviti naših temeljnih pravic in svoboščin, da ne moremo uživati svoje lastnine v naravi, da nas tisti, ki so podvrženi nasilju lahko ustrahujejo, sodniki s svojo neučinkovitostjo delajo v prid negativnim pojavom v družbi in s tem kazijo podobo naše države. Slovenci smo sposobni, pridni in ponosna sem na to, vendar najvišji sloji ne razumejo demokracije, pravna fakulteta v LJ pa se naj vpraša, kak kader prihaja iz te ustanove. Važna je samo povprečna ocena, morda bi pa vpeljali že v času študija kako prakso, ne bi bilo slabo, mogoče bi bilo več moških sodnikov, oz. takih, ki nimajo plašnic na očeh, ki bi imeli karizmo in bi si upali zašpičiti klobaso, oz. slepo črevo, ki duši slovensko sodstvo. Vsak poklic je po svoje nevaren, malo sebe je  treba dati v vsako delo, ki ga opravljaš profesionalno, po tem se ločimo med seboj dobri in slabi delavci, diploma sama po sebi ni nič, je le papir, ki dokazuje, da se zna nekdo učiti.