"bi morali prakso obrniti tako, da bi obtoženi moral dokazovati, da tega ni storil"

"Sodniki naj postanejo kreativni"

dzizus krajst

Sodniki so že preveč kreativni. Ob tolmačenjih zakonov.

sploh ne vedo, kaj delajo! V praksi je veliko "druzbeniko" ze placalo dolgove, ki ploh niso bili njihovi. Zaplenjena je bila marsikatera hisa, avto, TRR... kaj pa s tem sedaj? Poslanci se samo igrajo na posledice pa sploh ne (znajo) pomislijo! Dogajale sp se prave travme! Upam, da bo kdo, kdaj za to svinjarijo odgovorajal!

Jebemti akademike ki plavajo v nekem paralelnem vesolju... in to v Mariboru, kjer sodniki kažejo neomejeno kreativnost pri razumevanju sanacijskih načrtov podjetij, ko je treba speljat prisilko.

crt je napisal(a):
"bi morali prakso obrniti tako, da bi obtoženi moral dokazovati, da tega ni storil" "Sodniki naj postanejo kreativni" dzizus krajst

Se pridruzujem. Norosti ni konca v tej drzavi.

Zadeva je katastrofalna in če bo takole še kdo izvedel za mojo zgodbo, bo to več, kot sem kdaj upal, da bom še imel od tega. Tudi sam sem del te zgodbe. Dolžniki so bila pretežno večja družbena podjetja, kjer enostavno nisi našel naslovnika, ki bi ti znal vsaj približno povedati, kaj se bo s tvojo terjatvijo dogajalo. Včasih si dobil občutek, kot da se to dogaja načrtno. Kmalu potem se začne blokada računa, vsedejo se banke, davkarija, začneš si sposojati in živeti z idejo "velikega zadetka" tj. samo še tole potem pa valjda že bo,... in veselo propadeš. Medtem se družbeno podjetje preoblikuje v karkoli že zasebnega, Drnovšek sanja o uspešnem gospodarstvu, ti odpustiš ljudi in si za življenje sposojaš denar na vedno bolj črnem trgu...in potem ti nekega jutra prijatelj reče "Imam vizitko znanca, ki je psihiater. Če mislis, da so vsi na svetu proti tebi, je mogoče čas, da se oglasiš pri njem." Takrat ti kapne, da si na dnu. Pogledaš okoli sebe, ugotoviš da družine ni več, prijateljem si precej dolžan, treseš se vsakič, ko pride mimo poštar in slučajno vidiš modro kuverto s sodišča...
Medtem pa odplačuješ dolgove, obiskuješ Sodnega Izterjevalca in poravnavaš ne-vem-katero-že Izterjavo ter si preračunavaš obresti. To, da zamudne obresti ne morejo preseči vrednosti glavnice je BY-THE-WAY v veljavi šele par let, problem teh izterjav se vleče pa od prej. Samo v razmislek: obveznost iz leta 95 v višini 300.000 SIT je bila okoli l.2001 vredna cca 2,0 mio. In to poštemplana s sodišča, da je joke še večji:  za sodne stroške. Kdo jih je kje pozabil in zakaj so se valjali po predalih, je bilo pa tako ali tako vseeno. Plačati jih je moral družbenik, ki je s svojim premoženjem odgovarjal za družbo z OMEJENO odgovornostjo.

"Tudi ljudje so še vedno prepričani, da jih mora pri oškodovanju braniti država, čeprav smo v kapitalizmu" Šime, Šime, ni problema, ljudje se znajo proti oškodovanju braniti tudi sami. Je nekaj takšnih primerov tudi v Sloveniji, ki se niso ravno dobro končali. Glede na predlagane spremembe ji zna biti še veliko več in bodo upniki v kapitalizmu pač pravico vzeli v svoje roke tako, po načelu samopomoči. Kar se tiče predlaganih sprememb pa je zanimivo da slovensko korporacijsko pravo uzakonjuje pravilo da so lastniki le "lastniki" pravic in terjatev, torej pozitivnega premoženja, ne pa tudi dolgov. Ne odgovarja torej na vprašanje, čigavi so dolgovi korporacije. Odgovor je preprost - po novem  od upnikov.

Kaj si pravzaprav hotel povedati?

V bistvu nič pametnega, pač zgolj to, da ima Šime povsem prav ko predlaga da dolgovi ne sodijo v "premoženje" podjetja in niso stvar lastnikov. 

crt je napisal(a):
"bi morali prakso obrniti tako, da bi obtoženi moral dokazovati, da tega ni storil"
 

"Sodniki naj postanejo kreativni" dzizus krajst

 
Argumenti v članku so večinoma zelo za lase privlečeni, ampaki tole kar si tukaj napisal pa tudi ni čisto res.


Tista floskula, ki jo (neizoobraženi) novinarji tako radi ponavljajo: Nihče ni kriv, če mu krivda ni dokazana na sodišču ima v osnovi v sebi eno nepreciznost in eno nerazumevanje pravnega žargona.

1. Pravilno bi se moralo glasiti, kazensko odgovoren ni tisti, ki mu na sodišču krivda ni bila dokazana ( kazenska odgovornost namreč ni sinonim za krivdo)
2. Floskula (načeloma in z zgornjim popravkom) velja izključno za krivdo glede storjenega kaznivega dejanja. V ivilnih odškodninskih razmerjih pa se obstoj krivde domneva. (krivde, ne pa odškodninske odgovornosti, saj je krivda le eden izmed elementov odškodninske odgovornosti). To pomeni, če oškodovanec dokaže škodo (zmanjšanje premoženja), mora tisti, ki je škodo povzročil, dokazati, da ni kriv. Torej, da škode ni povzročil iz malomarnosti oz. naklepoma, ampak da je nastala po naključju, da bi nastala tudi brez oškodovalčevega vmešavanja ....


Kar se tiče sodniške kreativnosti, pa se glede tega s sogovorniki v članku načeloma strinjam. Globalizacije ne bi bilo brez razsodišča WTO, EU in prostega pretoka ljudi, kapitala, storitev in blaga brez  primera Van Gend and Loos, ameriški policaji bi bili brez Mirande v holivudskih filmih tiho, in Slovenije Evropsko sodišče ne bi nikoli štrafalao zaradi neumnosti slovenskih sodnikov.

Legelizem oz. vera v popolnost zakonov in vseh upravnih aktov je namreč krivec za vso zbirokratiziranost kontinetalne Evrope. Žal je pravo empirična veda, ki skuša pretekle izkušnje aplicirati na bodoče primere. Moderni pravniki pa naj bi vedeli, da zakoni (in vsi predpisi, ki izhajajo iz njih) niso edino pravo, pravo so tudi sodne interpretacije. To so leta 1952, ko so pisali Pariško pogodbo o Gospodarski skupnosti za opremog in jeklo vedeli že najboljši pravniki in so zato monopol nad INTERPRETACIJO prava EU podelili Evropskemu sodišču.

"bolj kreativni in raziskovalni pri dokazovanju oškodovanja v konkretnem primeru. Denimo s preveritvijo, kako je lahko nekdo ustvaril neko osebno premoženje, kar pri poslancih že poznamo."



he he he, saj civilna sodišča niso davčna inkvizicija no. Če je ta pravnik res to rekel in ne gre za novinarsko interpretacijo, potem je tako razmišljanje že v osnovi zgrešeno.

V civilnih postopkih, za razliko od kazenskih, sodnik ne raziskuje ničesar na svojo roko, temveč samo presoja dokaze, ki jih predložita stranki.

Po svoje zanimiv komentar. Moje prepričanje pa je, da bi moderni pravniki morali vedeti in se zavedati, da pravo ni izključo za njih in zaradi njih temveč so naslovljenci pravnih norm številni drugi subjekti. Prav iz prepričanja, da je pravo namenjeno pravnikom, se je pravo tudi oddaljilo od ljudi, norme so nejasne, dopuščajo številne različne interpretacije, ne le dopuščajo - temveč jih celo zahtevajo, omogočajo številne besedne telovade... in pravo na koncu v bistvu razumejo vsi drugi samo tisti ne, ki bi ga morali - naslovljenci.

O mater, od kod se taki jemljejo?!

Kakor koli, na določene prvine mora sodnik paziti po uradni dolžnosti, ker velja pravilo "Iura novit curia" (sodišče pozna pravo), na marsikaj pa res ne. V interesu strank pa je, da vsaka poda čim več pomembnih podatkov in okoliščin iz katerih se bo sodnik oz. sodišče lažje opredelilo do primera.

Pa še nekaj, ker te je zaneslo. Tudi pri kazenskih postopkih obstajata tako inkvizicijski kot kolizijski elementi.

0219K21 je napisal(a):
O mater, od kod se taki jemljejo?!

Kakor koli, na določene prvine mora sodnik paziti po uradni dolžnosti, ker velja pravilo "Iura novit curia" (sodišče pozna pravo), na marsikaj pa res ne. V interesu strank pa je, da vsaka poda čim več pomembnih podatkov in okoliščin iz katerih se bo sodnik oz. sodišče lažje opredelilo do primera.

Pa še nekaj, ker te je zaneslo. Tudi pri kazenskih postopkih obstajata tako inkvizicijski kot kolizijski elementi.

 
hm, pa ti slučajno ločiš razliko med pravnim in dejanskim stanjem (ker iura novit curia se nanaša samo na pravno stanje)


ter nekaj čemu pravite pravniki "trditvena podlaga"



kolizijski elementi ali  akuzatorni elementi ? (ali kaj drugega)




Kolizijski elementi se lahko pojavijo v kateremkoli postopku, ki v sebi vsebuje tujepravne elemente. V pravni literaturi pa se kot antipod inkivizitornih postopkov pojavljajo akuzatorni postopki. (Kolizijski postopki pa so načeloma postopki priznavanja tujih sodnih odločb)

Hvala bogu, da je po dolgih letih nekomu v glavi zasvetila žarnica, da pa le ne gre tako po dolgem in počez pleniti premoženja družbenikov za dolgove družb, pa še to,da sprejeti zakon o finančnem poslovanju leta 99 prizadene družbenike za leta pred uradno sprejetim zakonom. Torej retroaktivnost(kje si ustava).Ali pa bi morali družbeniki biti že v tistih časih jasnovidni in predvideti kaj se pa, ko se odločaš o družbeništvu lahko spremeni z zakonodajo, ki te kasneje pripelje do ludila.Vsa hvala vladi za predlog spremembe zakona.
Miki