Izbrani forum: Glavni forum
Izbrana tema: članek Public enemy: Družba enakih možnosti
Strani: 1
sporočil: 154
Vse lepo in prav si povedal. Sedaj pa vprašanje - ali želiš biti
idealist? Ne poznam primera, kjer elit ni - so močnejše ali
šibkeše, vedar POVSOD so!
sporočil: 5.777
0329Borze je napisal(a):
Vse lepo in prav si povedal. Sedaj pa vprašanje - ali želiš biti idealist? Ne poznam primera, kjer elit ni - so močnejše ali šibkeše, vedar POVSOD so!
Seveda so. Ampak Elite.
sporočil: 5.625
na temo enakih moznosti se pogled Bernanke-ja, ki je ravno danes o
tem povedal malo vec...
www.federalreserve.g...efault.htm
med drugim takele turbokapitalisticne svinjarije...
Although we Americans strive to provide equality of economic opportunity, we do not guarantee equality of economic outcomes, nor should we. Indeed, without the possibility of unequal outcomes tied to differences in effort and skill, the economic incentive for productive behavior would be eliminated, and our market-based economy--which encourages productive activity primarily through the promise of financial reward--would function far less effectively.
*********
To return to the themes I raised at the beginning, the challenge for policy is not to eliminate inequality per se but rather to spread economic opportunity as widely as possible. Policies that focus on education, job training, and skills and that facilitate job search and job mobility seem to me to be a promising means for moving toward that goal. By increasing opportunity and capability, we help individuals and families while strengthening the nation's economy as well.
med drugim takele turbokapitalisticne svinjarije...
Although we Americans strive to provide equality of economic opportunity, we do not guarantee equality of economic outcomes, nor should we. Indeed, without the possibility of unequal outcomes tied to differences in effort and skill, the economic incentive for productive behavior would be eliminated, and our market-based economy--which encourages productive activity primarily through the promise of financial reward--would function far less effectively.
*********
To return to the themes I raised at the beginning, the challenge for policy is not to eliminate inequality per se but rather to spread economic opportunity as widely as possible. Policies that focus on education, job training, and skills and that facilitate job search and job mobility seem to me to be a promising means for moving toward that goal. By increasing opportunity and capability, we help individuals and families while strengthening the nation's economy as well.
sporočil: 21.898
Ne poznam bolj utopične ideje, kot je družba enakih možnosti.
Zakaj že bi se v Sloveniji stvari razvijale utopično, medtem ko se v drugih državah ne?
Enake možnosti my ass.
Zakaj že bi se v Sloveniji stvari razvijale utopično, medtem ko se v drugih državah ne?
Enake možnosti my ass.
sporočil: 3.657
Americani ze danes ugotavljajo, da je pri njih za uspeh posameznika
kar 90% zasluzno okolje. Edini domaci komparativni podatek,
ki mi pade na pamet je, da pri nami 56% dobi sluzbo po zvezah in
poznanstvih. Prekleti Presern :-(
LP MMM
LP MMM
sporočil: 24
Ko smo ugotovili, da elite so in ostajajo smo verjetno bližje
'pravemu' vprašanju. Mogoče 'Kako je s tistimi, ki niso med elito
?'...
sporočil: 39
Družba enakih možnoasti - utopija! ZDA, ki jo navajate, je najbolj
izrazit primer družbe neenakih možnosti na svetu, kjer odločajo
edino elite in predvsem kapital.
sporočil: 4.362
Končno eden spregovori o pravih stvareh v zvezi z Gasparijem. Tako
tudi žalovanje nekaterih ob njegovi neizvolitvi postane bolj
razumljivo.
sporočil: 4.362
striga je napisal(a):
Družba enakih možnoasti - utopija! ZDA, ki jo navajate, je najbolj izrazit primer družbe neenakih možnosti na svetu, kjer odločajo edino elite in predvsem kapital.
Strigica, le od kod ti to veš? Najbrž so ti strici povedali?
sporočil: 10.519
Odlično razmišljanje. Se pa pač moramo tolažiti s tem, da obstoj
dveh političnih in ekonomskih elit bistveno povečuje stopnjo enakih
možnosti v primerjavi z eno elito. Rekel bi celo, da so zametki za
oblikovanje kakšne nove elite v primeru drugih zmagovitih strank.
Skratka dve eliti je veliko bolje kot ena. Tudi ZDA, Nemčija,
Velika Britanija etc. etc. imajo v tem pogledu dve eliti in je
strankarska pripadnost še kako pomembna. Na splošno velja: Ali si
konzervativec ali si socialist. Če si liberalec, nacionalist ali
zelen pa si obsojen na obrobje.
sporočil: 10.519
pavel je napisal(a):
Seveda so. Ampak Elite.
To je povezano z nezrelostjo slovenske demokracije. Tam, kjer so Elite, je večina ljudi opredeljenih - zapriseženih konzervativcev ali socialistov (nekaj pa liberalcev in ostalih malih strank); večina je toliko opredeljena, da se rangira v enega izmed taborov. Za elitnike je samo po sebi umevno, da se pridružijo eni od Elit. Pri nas pa so (mnogi sicer tudi prepotentni in namišljeni) elitniki še vedno predvsem oporečniki. Zdaj ali je to predvsem krivda strankarske politike ali pa (namišljenih) elitnikov, pa ne bi razsojal. Bolj me moti, da je v SLoveniji tako pomembno krvno sorodstvo in poznanstvo. To je bolj zavirajoče kot pa "lezenje nekam" strankarskim veljakom. Za elitnika po moj ni nič ponižujoče, če se tudi nazorsko opredeli za eno od strankarskih opcij. Celo prav je tako in to pri slovenskih znanstvenikih in strokovnjakih še pogrešam. Sicer imajo neko opredelitev, ampaka jo skrivajo. Zakaj le?
sporočil: 31
Odlično. Prav za to gre. Država ne bo bolj uspešna, če se ne
povečajo "enake možnosti", če rezultati, sposobnost in
usposobljenost posameznika ne bo prevladali politične pripadnosti.
sporočil: 5.625
striga je napisal(a):
Družba enakih možnoasti - utopija! ZDA, ki jo navajate, je najbolj izrazit primer družbe neenakih možnosti na svetu, kjer odločajo edino elite in predvsem kapital.
ne govori neumnosti - to bolj velja za SLO kot za ZDA.
sporočil: 8
Zgodbice za male otroke. Takšne poenostavitve in zlorabe sicer
kompleksno razdelanih strokovnih okvirjev so nov dokaz
kvazi-znanstvenih pristopov, ki se jih gredo kolumnisti
financ.
Blagor nam, ki to beremo...
Blagor nam, ki to beremo...
sporočil: 4.065
O enakih možnostih smo se učili iz primera v ZDA približno takole...
Po končani univerzi se je mladi Don zaposlil v ugledni firmi...predmet posla
niti ni važen, baje je bilo gradbeništvo. Napravil je res bleseč napredek saj je v dveh letih od
pripravika napredoval preko supervisorja, mlajšega managerja, managerja do
pomočniga predsednika.
In ob slovesosti ko prevzel to odgovorno dolžnost je lahko emotiven svoj govor začel
tako da se je obrnil na Predsednika z besedami "Hvala oči".
sporočil: 369
Mislim, da se bo to v prihodnje kar malo pokvarilo. Oz. bodo
vecinski konzervativci in/ali vecinski socialisti zaceli trobiti o
liberalizmu in ekologiji. Ce ne drugega zaradi ponebnih sprememb in
cedalje vecjega vpliva globalizacije na domace okolje, ki ga pa ne
bodo mogli vec kontrolirati tako kot so vplive v omejenem podrocju
lastne drzave.
Nacionalisti in ostali -isti bodo upam ostali na obrobju.
Nacionalisti in ostali -isti bodo upam ostali na obrobju.
sporočil: 179
No, to je veliko boljse kot vsi dosedanji medijski neprebavljivi
komentarji. Kot je en bralec ze povedal, koncno je nekdo
spregovoril o pravih stvareh v zvezi z Gasparinijem. Strinjati se
je z vecino, ki komentira, da je clanek sicer dober in res pogumno
odpre zamolcano plat tega politicno medijskega zalovanja za
poteptanimi vrednotami "neodvisnih kadrov", ki so nedvisni samo ce
so clani ali idejni pripadniki Drnovsek - Kucan - Ropove idejne
provenience, kar spominja na bivse "bratstvo in jedinstvo": "Brat
je mio, koje vere bio" - "samo da je Srbin", vedar je clanek
utopicen, ce pricakuje, da obstaja druzba brez vladavine elit.
Temeljni problem nase mentalne in mentalitentne "(ne)tranzicije" je
v tem, da razmisljamo (jo) po miselnem vzorcu: Vladavina moje elite
je legitimana. Vladavine tvoje elite pa je strankarska, drzavna,
nedemokraticna, politicna torej ni po kriteriju sposobnosti, ipd,
ipd (sama stigma), TOREJ JE NELEGITIMNA !!! Šele ko izgine ta
velika boljsevicka bolezen bipolarnega vrednostenja, torej tisti ki
je nas ima vse reference, celo je neodvisen, tisti ki ni nas ali je
proti nam je tudi sovraznik ljudstva, spreminja se samo verbalna
atributacija z negativno konotacijo, kar je odvisno od zgodovinskih
okoliscin (pa si napr: menjsevik, anarhist, gnili libreralist,
fasist, nacist, revizionist, kontrarevolucionar, v novejsem casu:
konzervativc, desnicar, zagovornik vecinskega volilnega sistema ,
jansevec, blizu cerkvi, bivsi oporecnik ali politicni zapornik in
avtomaticno vse dosedaj kar je slabo (Pucnik, Petan). Torej skratka
negativec, desnicar, nedemokrat. PO BOLJSEVICKI BIPOLARNOSTI TRETJE
OPCIJE SPLOH NI !!!. Nima torej legitimitete za vladanje. Šele po
umiku tega miselnega obrazca iz našega življenja, ob
priznanju legitimitete tudi drugi opciji, oziroma tretji, se bomo
lahko pogovarjali o političnem vplivu, političnih odločitvah,
neodvisnnosti, saj so vse politične opcije politične in tiste, ki
ne pripadajo ideologiji in politiki in jih vodijo le pravila stroke
naj bi bile strokovne, neodvisne id. To pa je vse relativno, saj
niso vse odločitve in rešitve politike nestrokovne in tudi vse
"strokovne", brez političnega vpliva. Meja je zelo zabrisana.
sporočil: 63
Lepa teorija, ki je zrastla na zelniku glede na razvojni
nivo, v deželi z eno največjih stopnej neenakosti, vsaj kar
se premoženja tiče, ZDA, Teorija bi se morala potrditi v postopnnem
zmanjšanju neenakosti, pa se dejansko povečuje, Gospod, Kovač,
lahko dokažete, da so ljudje iz generacije v generacijo manj manj
enakomerno pripravljeni s svoje sposobnosti vlagati za bolši
rezultat. Le to bi lahko sledilo tej teoriji, . Dejstva namreč
kažejo na povevečevanje ginijevega indeksa. Kam torej gre nacija,
ki ima vedno manjši delež populacije, katere sposobnosti in
motiviranosti, so normalno razporejene. Še je bil kdo, in še je
tudi v vzvišenih ZDA , ki se za svoje uspehe lahko zahvali
izključno in predvsem okolju, v katerem se je rodil in .....Od kod
oligarhije nekaj generacij .... harald
sporočil: 2.725
Zadnja sprememba: anon-25464 07.02.2007 20:35
Zanimivo, še en članek v današnji izdaji, ki se implicitno dotika
vprašanja socialnih mrež.Problem slovenskih "elit" je, da so samooklicane in nemeritorne. Skratka so v funkcionalnem smislu elite približno toliko, kot je zebra konj.
sporočil: 3.426
Stanislav kot vedno ČISTA 5 IN ponovno pohvala,
Drugače pa naj TRANZICIJSKO dodam samo en kratek srbskega porekla komentar, ki velja tako za Kučanov kot Janšev klan:
"Samo partijec partijca "spašava",
naj počivajo v miru in naj jim bo večna slava,
ha, ha,"
katedrala.si
Drugače pa naj TRANZICIJSKO dodam samo en kratek srbskega porekla komentar, ki velja tako za Kučanov kot Janšev klan:
"Samo partijec partijca "spašava",
naj počivajo v miru in naj jim bo večna slava,
ha, ha,"
katedrala.si
sporočil: 25
Stanislav si zasluži tudi kakšno kritiko in ne samo navdušeno
pritrjevanje. Po mojem mnenju je njegov komentar zelo površen.
Problem enakih možnosti je seveda dosti bolj kompliciran kot se zdi
na prvi pogled in se seveda veže na vprašanje do kakšne mere
spreminjati zunanje okoliščine, tako, da bodo individualne
sposobnosti posameznikov res lahko primerljive? Ravno obratno je
res - nikoli ne smemo pristati na enakost kar zadeva individualne
sposobnosti kot so talent, marljivost, inovativnost ipd.. če pa
žeilimo ustavirit enake možnosti za šolanje najbolj revnega
talentiranega posaeznika in povprečnega bogataša - pa moramo prav
bogatim nekaj vzeti, da bomo šolali tudi revnega - in že imate
redistirbucijo! Kopač zahteva enakost možnosti, tam kjer jo
absolutno ne sme biti in pristaja na neenakost tam, kjer jo je
treba korigirati! Kar zadeva dve politični eliti: Janša empirično
nima prav. Dve od štirih strank koalicije sta iz prejšnje zgodbe
(SLS in Desus), res da sta marginalni, pa vendarle ne povsem brez
vpliva. Strokovnost in politična pripadnost. Kovač samoumevno
predpostavlja, da se strokovnost izključuje s politično
prirpadnostjo in preferencami. Vsakdo, ki je strokovnjak na nekem
področju ima tudi neko profesionalno etiko in mora znati oceniti,
do kje se sme spustiti, da bi ohranil strokovno kredibilnost.
Zaenkrat še nisem prebral komentarja, ki bi trdil, da je Gaspari
strokovno in po referencah neprimerna oseba za vodenje BS. Ključno
vprašanje dobrega vladanja je samoomejevanje oblasti: če bi Janša
podprl Gasparija, ker je strokoven, čeprav ne sodi v njegov
politični krog, ker politični atributi za to funkcijo niso pomembni
(pomebni pa so če bi hotel Gaspari postati finančni minister) bi mu
lahko dali priznanje. Mimogrede tako je ravnala stara LDS, ko je
bil Arhar, ki politično nikakor ni sodil v krog LDS, kar dvakrat
izvoljen za guvernerja BS z odločilno pomočjo LDSovih glasov! Tega
Janša ni zmožen! Nova LDS pa po vsemu sodeč tudi ne več. Slabo.
Sicer pa zmajujem z glavo nad cinično in privoščljivo vlogo, ki so
jo odigrale Finance v zgodbi okrog Gasparija. Ampak resnici na
ljubo, niste me presenetili!
sporočil: 5.146
Kot je poznano si Gaspari akademske izobrazbe ni pridobil s
prezidavanjem socialističnih flancatornih spomenikov, ampak na
osnovi znanja o evropskih (nemških) opcijah.
In tukaj je treba razpravo začeti, pri nemških opcijah. Več kot poldrugo desetletje je že, odkar je v Sloveniji, koliko vem, izšla prva knjiga o nemških opcijah, potem pa 15 let o njih v slovenskih medijih nisem zasledil (skoraj) ničesar. Nekega dne, ko je pozitivno interesantni del stvari že bil mimo, pa Finance o slovensko-nemških certifikatih ustrelijo z vsemi topovi, kot da gre za nekaj, kar je bilo pri njih takorekoč vsak dan na tapeti, in to, kljub temu, da novinarji Financ o zadevi pojma niso imeli, sa je niso znali niti detaljneje interpretirati. Očitno ne škripa samo v politiki, ampak škripa tudi v mediju, ki se v Sloveniji s financami vsak dan ukvarja, to je, v Financah, saj mislim, da ni naloga Financ, da bi bile (še naprej) promotor družbe neenakih možnosti, in to, ne samo v družbi kot celoti, ampak celo v eni in isti socialno-ekonomski sreniji, to je, finančno pismenih ljudeh.
Vrnimo se k nemškim opcijam in se vprašajmo, zakaj ravno promocija nemškega borznega trga v Sloveniji in zakaj ne londonskega ali ameriškega? Nepoznavalec bo zanesljivo odgovoril, da so take pač elit(i)ne kadrovske povezave. To deloma sicer drži, ne pa v osnovi, kjer se pokaže, da je problem povsem drugačen. Problem je namreč v naravi nemških opcij.
Če o njih povzamemo bistvo, nemška opcija se od ameriške praviloma razlikuje v tem, da je lahko 'odsvojite' šele po določenem času, v katerem ste lahko dejaven le tako, da svirate kurcu, medtem ko ameriško lahko prodate kadarkoli vam to najbolj ustreza. V Nemčiji pa morate čakati, da se eliti dvigne kurac.
Zakaj taka zelo pomembna razlika med nemškimi in ameriškimi borznimi financami in financami nasploh? Zato, ker v Nemčiji vlada sofisticirana dogovorna ekonomija, v Ameriki pa ne (več). Nemški opcijski trg je v bistvu vnaprej dogovorjen trg, kjer glavni igralci ne morejo nikoli izgubiti, izgubljajo samo (vnaprej) neobveščeni. Zato je zelo simptomatično dejstvo, da so se Finance recimo razisale o slovensko-nemških certifikatih sedaj, ko so že 'precej mimo', ne pa takrat, ko je 'bil čas zanje'.
V bistvu med sedanjimi slovensko-nemškimi certifikati in nekdanjimi slovenskimi certifikati ni nobene posebne razlike (vzvod), le nekdanje slovenske certifikate bi lahko poimenovali interne, slovensko-nemške pa eksterne. Torej, bistvo internih slovesnkih certifikatov je (bilo) v tem, da so bili podrejeni dogovorom v podjetju in/ali med prijatelji in v okviru podjetja in prijateljev tudi izvajani, bistvo eksternih slovensko-nemških certifikatov pa je v tem, da so še vedno podrejeni dogovorom v podjetju in/ali med prijatelji, izvajani pa so natančno v skladu z dogovorom med prijatelji daleč stran od oči Slovencev, na nemških borzah. Zato res ne vem, kaj bi se Gaspariju lahko očitalo, saj sedaj v bistvu ni nič drugače, kot je bilo prej. Vsa razlika je le v vzvodu in iternetu.
Enfrice.
In tukaj je treba razpravo začeti, pri nemških opcijah. Več kot poldrugo desetletje je že, odkar je v Sloveniji, koliko vem, izšla prva knjiga o nemških opcijah, potem pa 15 let o njih v slovenskih medijih nisem zasledil (skoraj) ničesar. Nekega dne, ko je pozitivno interesantni del stvari že bil mimo, pa Finance o slovensko-nemških certifikatih ustrelijo z vsemi topovi, kot da gre za nekaj, kar je bilo pri njih takorekoč vsak dan na tapeti, in to, kljub temu, da novinarji Financ o zadevi pojma niso imeli, sa je niso znali niti detaljneje interpretirati. Očitno ne škripa samo v politiki, ampak škripa tudi v mediju, ki se v Sloveniji s financami vsak dan ukvarja, to je, v Financah, saj mislim, da ni naloga Financ, da bi bile (še naprej) promotor družbe neenakih možnosti, in to, ne samo v družbi kot celoti, ampak celo v eni in isti socialno-ekonomski sreniji, to je, finančno pismenih ljudeh.
Vrnimo se k nemškim opcijam in se vprašajmo, zakaj ravno promocija nemškega borznega trga v Sloveniji in zakaj ne londonskega ali ameriškega? Nepoznavalec bo zanesljivo odgovoril, da so take pač elit(i)ne kadrovske povezave. To deloma sicer drži, ne pa v osnovi, kjer se pokaže, da je problem povsem drugačen. Problem je namreč v naravi nemških opcij.
Če o njih povzamemo bistvo, nemška opcija se od ameriške praviloma razlikuje v tem, da je lahko 'odsvojite' šele po določenem času, v katerem ste lahko dejaven le tako, da svirate kurcu, medtem ko ameriško lahko prodate kadarkoli vam to najbolj ustreza. V Nemčiji pa morate čakati, da se eliti dvigne kurac.
Zakaj taka zelo pomembna razlika med nemškimi in ameriškimi borznimi financami in financami nasploh? Zato, ker v Nemčiji vlada sofisticirana dogovorna ekonomija, v Ameriki pa ne (več). Nemški opcijski trg je v bistvu vnaprej dogovorjen trg, kjer glavni igralci ne morejo nikoli izgubiti, izgubljajo samo (vnaprej) neobveščeni. Zato je zelo simptomatično dejstvo, da so se Finance recimo razisale o slovensko-nemških certifikatih sedaj, ko so že 'precej mimo', ne pa takrat, ko je 'bil čas zanje'.
V bistvu med sedanjimi slovensko-nemškimi certifikati in nekdanjimi slovenskimi certifikati ni nobene posebne razlike (vzvod), le nekdanje slovenske certifikate bi lahko poimenovali interne, slovensko-nemške pa eksterne. Torej, bistvo internih slovesnkih certifikatov je (bilo) v tem, da so bili podrejeni dogovorom v podjetju in/ali med prijatelji in v okviru podjetja in prijateljev tudi izvajani, bistvo eksternih slovensko-nemških certifikatov pa je v tem, da so še vedno podrejeni dogovorom v podjetju in/ali med prijatelji, izvajani pa so natančno v skladu z dogovorom med prijatelji daleč stran od oči Slovencev, na nemških borzah. Zato res ne vem, kaj bi se Gaspariju lahko očitalo, saj sedaj v bistvu ni nič drugače, kot je bilo prej. Vsa razlika je le v vzvodu in iternetu.
Enfrice.
sporočil: 6.002
enfrice je napisal(a):
Kot je poznano si Gaspari akademske izobrazbe ni pridobil s prezidavanjem socialističnih flancatornih spomenikov, ampak na osnovi znanja o evropskih (nemških) opcijah. In tukaj je treba razpravo začeti, pri nemških opcijah. Več kot poldrugo desetletje je že, odkar je v Sloveniji, koliko vem, izšla prva knjiga o nemških opcijah, potem pa 15 let o njih v slovenskih medijih nisem zasledil (skoraj) ničesar. Nekega dne, ko je pozitivno interesantni del stvari že bil mimo, pa Finance o slovensko-nemških certifikatih ustrelijo z vsemi topovi, kot da gre za nekaj, kar je bilo pri njih takorekoč vsak dan na tapeti, in to, kljub temu, da novinarji Financ o zadevi pojma niso imeli, sa je niso znali niti detaljneje interpretirati. Očitno ne škripa samo v politiki, ampak škripa tudi v mediju, ki se v Sloveniji s financami vsak dan ukvarja, to je, v Financah, saj mislim, da ni naloga Financ, da bi bile (še naprej) promotor družbe neenakih možnosti, in to, ne samo v družbi kot celoti, ampak celo v eni in isti socialno-ekonomski sreniji, to je, finančno pismenih ljudeh. Vrnimo se k nemškim opcijam in se vprašajmo, zakaj ravno promocija nemškega borznega trga v Sloveniji in zakaj ne londonskega ali ameriškega? Nepoznavalec bo zanesljivo odgovoril, da so take pač elit(i)ne kadrovske povezave. To deloma sicer drži, ne pa v osnovi, kjer se pokaže, da je problem povsem drugačen. Problem je namreč v naravi nemških opcij. Če o njih povzamemo bistvo, nemška opcija se od ameriške praviloma razlikuje v tem, da je lahko 'odsvojite' šele po določenem času, v katerem ste lahko dejaven le tako, da svirate kurcu, medtem ko ameriško lahko prodate kadarkoli vam to najbolj ustreza. V Nemčiji pa morate čakati, da se eliti dvigne kurac. Zakaj taka zelo pomembna razlika med nemškimi in ameriškimi borznimi financami in financami nasploh? Zato, ker v Nemčiji vlada sofisticirana dogovorna ekonomija, v Ameriki pa ne (več). Nemški opcijski trg je v bistvu vnaprej dogovorjen trg, kjer glavni igralci ne morejo nikoli izgubiti, izgubljajo samo (vnaprej) neobveščeni. Zato je zelo simptomatično dejstvo, da so se Finance recimo razisale o slovensko-nemških certifikatih sedaj, ko so že 'precej mimo', ne pa takrat, ko je 'bil čas zanje'. V bistvu med sedanjimi slovensko-nemškimi certifikati in nekdanjimi slovenskimi certifikati ni nobene posebne razlike (vzvod), le nekdanje slovenske certifikate bi lahko poimenovali interne, slovensko-nemške pa eksterne. Torej, bistvo internih slovesnkih certifikatov je (bilo) v tem, da so bili podrejeni dogovorom v podjetju in/ali med prijatelji in v okviru podjetja in prijateljev tudi izvajani, bistvo eksternih slovensko-nemških certifikatov pa je v tem, da so še vedno podrejeni dogovorom v podjetju in/ali med prijatelji, izvajani pa so natančno v skladu z dogovorom med prijatelji daleč stran od oči Slovencev, na nemških borzah. Zato res ne vem, kaj bi se Gaspariju lahko očitalo, saj sedaj v bistvu ni nič drugače, kot je bilo prej. Vsa razlika je le v vzvodu in iternetu. Enfrice.
Et tu Brutus.
Teorija sloni na napačni premisi kaj so evropske (in ne nemške) in kaj ameriške opcije. Ker obstaja v Sloveniji dejansko zelo malo ljudi, ki kdaj pogledajo v kakšno finančno knjigo, navajam samo najnujnejša dejstva:
Izpolnitev (exercise) opcije se LAHKO pri ameriški opciji izvede kadarkoli pred zapadlostjo (expiration) opcije.
Izpolnitev opcije se pri evropskem tipu opcije lahko izvede le ob zapadlosti opcije.
Obe vrsti opcij pa LAHKO KADARKOLI PRODAŠ na sekundarnem trgu (borzi).
Torej prodaja je eno, izpolnitev (exercise) opcije pa drugo. Večina opcijskih pogodb se ne exercisa, tako kot pri večini futuresov ne pride do delivery-ja. Za katerega vraga namreč zahtevati izpolnitev opcijske pogodbe (exercise) in pridobiti delnice (pri in the money delniški opciji), če lahko s preprosto prodajo opcije vnovčiš isti dobiček v najbolj likvidni stvari na svetu - denarju. Seveda pa ima možnost, da se opcija lahko tudi izpolni neslutene (arbitražne) posledice, ki pa jih ne bom razlagal.
Večina (beri vse) opcij na delnice je ameriškega tipa
Večina (beri skoraj vse) opcij na indekse je evropskega tipa.
Zakaj? Indeksa ti pri izpolnitvi nihče ne more dobaviti, zato velja cash settlement. Ja potem je pa res bolje, če prodaš opcijo na indeks na sekundarnem trgu (borzi), kot da se z zahtevo po izpolnitvi podaš v vode administrativnega urejanja zadev. Če je indeksna opcija ameriškega tipa (nekaj je res takih) se mora zanjo vsakodnevno izračunavati settlement price, ker jo lahko kakšen cepec exercisa.
Certifikati pa so drugo (bolj evropsko) sranje, ki večinoma nima vgrajene opcije, je pa tudi to možno. So bolj nevarni v smislu "ko je jači taj tlači", bolj nelikvidni in bolj za Slovence. Svetovne finance so bolj London, New York.
sporočil: 474
Pavle in muzo sta razkrila "bistvo PE-sveta": velike poenostavitve
o enakih možnostih in seveda monday morning quarter-back-arstvo.In
kaj sedaj,ko je končna resnica končno znana, tranzicijski kolač pa
pri koncu? Stranke/gibanja PE ne more ustanovit, tudi za reperja je
preomleden, v Ameriko bi že šel, če bi mogel...Predlagam
prehod v Second life.
Strani: 1