Vse lepo in prav si povedal. Sedaj pa vprašanje - ali želiš biti idealist? Ne poznam primera, kjer elit ni - so močnejše ali šibkeše, vedar POVSOD so!

0329Borze je napisal(a):
Vse lepo in prav si povedal. Sedaj pa vprašanje - ali želiš biti idealist? Ne poznam primera, kjer elit ni - so močnejše ali šibkeše, vedar POVSOD so!

Seveda so. Ampak Elite.

na temo enakih moznosti se pogled Bernanke-ja, ki je ravno danes o tem povedal malo vec... www.federalreserve.g...efault.htm

med drugim takele turbokapitalisticne svinjarije...

Although we Americans strive to provide equality of economic opportunity, we do not guarantee equality of economic outcomes, nor should we. Indeed, without the possibility of unequal outcomes tied to differences in effort and skill, the economic incentive for productive behavior would be eliminated, and our market-based economy--which encourages productive activity primarily through the promise of financial reward--would function far less effectively.

*********

To return to the themes I raised at the beginning, the challenge for policy is not to eliminate inequality per se but rather to spread economic opportunity as widely as possible. Policies that focus on education, job training, and skills and that facilitate job search and job mobility seem to me to be a promising means for moving toward that goal. By increasing opportunity and capability, we help individuals and families while strengthening the nation's economy as well.

Ne poznam bolj utopične ideje, kot je družba enakih možnosti.

Zakaj že bi se v Sloveniji stvari razvijale utopično, medtem ko se v drugih državah ne?

Enake možnosti my ass.

Americani ze danes ugotavljajo, da je pri njih za uspeh posameznika kar 90% zasluzno okolje.  Edini domaci komparativni podatek, ki mi pade na pamet je, da pri nami 56% dobi sluzbo po zvezah in poznanstvih.  Prekleti Presern :-(

LP MMM

Ko smo ugotovili, da elite so in ostajajo smo verjetno bližje 'pravemu' vprašanju. Mogoče 'Kako je s tistimi, ki niso med elito ?'...

Družba enakih možnoasti - utopija! ZDA, ki jo navajate, je najbolj izrazit primer družbe neenakih možnosti na svetu, kjer odločajo edino elite in predvsem kapital.

Končno eden spregovori o pravih stvareh v zvezi z Gasparijem. Tako tudi žalovanje nekaterih ob njegovi neizvolitvi postane bolj razumljivo.

striga je napisal(a):
Družba enakih možnoasti - utopija! ZDA, ki jo navajate, je najbolj izrazit primer družbe neenakih možnosti na svetu, kjer odločajo edino elite in predvsem kapital.

 
Strigica, le od kod ti to veš? Najbrž so ti strici povedali?

Odlično razmišljanje. Se pa pač moramo tolažiti s tem, da obstoj dveh političnih in ekonomskih elit bistveno povečuje stopnjo enakih možnosti v primerjavi z eno elito. Rekel bi celo, da so zametki za oblikovanje kakšne nove elite v primeru drugih zmagovitih strank. Skratka dve eliti je veliko bolje kot ena. Tudi ZDA, Nemčija, Velika Britanija etc. etc. imajo v tem pogledu dve eliti in je strankarska pripadnost še kako pomembna. Na splošno velja: Ali si konzervativec ali si socialist. Če si liberalec, nacionalist ali zelen pa si obsojen na obrobje.

pavel je napisal(a):


Seveda so. Ampak Elite.

 
To je povezano z nezrelostjo slovenske demokracije. Tam, kjer so Elite, je večina ljudi opredeljenih - zapriseženih konzervativcev ali socialistov (nekaj pa liberalcev in ostalih malih strank); večina je toliko opredeljena, da se rangira v enega izmed taborov. Za elitnike je samo po sebi umevno, da se pridružijo eni od Elit. Pri nas pa so (mnogi sicer tudi prepotentni in namišljeni) elitniki še vedno predvsem oporečniki. Zdaj ali je to predvsem krivda strankarske politike ali pa (namišljenih) elitnikov, pa ne bi razsojal. Bolj me moti, da je v SLoveniji tako pomembno krvno sorodstvo in poznanstvo. To je bolj zavirajoče kot pa "lezenje nekam" strankarskim veljakom. Za elitnika po moj ni nič ponižujoče, če se tudi nazorsko opredeli za eno od strankarskih opcij. Celo prav je tako in to pri slovenskih znanstvenikih in strokovnjakih še pogrešam. Sicer imajo neko opredelitev, ampaka jo skrivajo. Zakaj le?

Odlično. Prav za to gre. Država ne bo bolj uspešna, če se ne povečajo "enake možnosti", če rezultati, sposobnost in usposobljenost posameznika ne bo prevladali politične pripadnosti.

striga je napisal(a):
Družba enakih možnoasti - utopija! ZDA, ki jo navajate, je najbolj izrazit primer družbe neenakih možnosti na svetu, kjer odločajo edino elite in predvsem kapital.

 
ne govori neumnosti - to bolj velja za SLO kot za ZDA.

Zgodbice za male otroke. Takšne poenostavitve in zlorabe sicer kompleksno razdelanih strokovnih okvirjev so nov dokaz kvazi-znanstvenih pristopov, ki se jih gredo kolumnisti financ.

Blagor nam, ki to beremo...

O enakih možnostih smo se učili iz primera v ZDA približno takole...

Po končani univerzi se je mladi Don zaposlil v ugledni firmi...predmet posla
niti ni važen, baje je bilo gradbeništvo. Napravil je res bleseč napredek saj je v dveh letih od
pripravika napredoval preko supervisorja, mlajšega managerja, managerja do 
pomočniga predsednika.
In ob slovesosti ko prevzel to odgovorno dolžnost je lahko emotiven svoj govor začel 
tako da se je obrnil na Predsednika z besedami "Hvala oči". 
 

Mislim, da se bo to v prihodnje kar malo pokvarilo. Oz. bodo vecinski konzervativci in/ali vecinski socialisti zaceli trobiti o liberalizmu in ekologiji. Ce ne drugega zaradi ponebnih sprememb in cedalje vecjega vpliva globalizacije na domace okolje, ki ga pa ne bodo mogli vec kontrolirati tako kot so vplive v omejenem podrocju lastne drzave.
Nacionalisti in ostali -isti bodo upam ostali na obrobju.

No, to je veliko boljse kot vsi dosedanji medijski neprebavljivi komentarji. Kot je en bralec ze povedal, koncno je nekdo spregovoril o pravih stvareh v zvezi z Gasparinijem. Strinjati se je z vecino, ki komentira, da je clanek sicer dober in res pogumno odpre zamolcano plat tega politicno medijskega zalovanja za poteptanimi vrednotami "neodvisnih kadrov", ki so nedvisni samo ce so clani ali idejni pripadniki Drnovsek - Kucan - Ropove idejne provenience, kar spominja na bivse "bratstvo in jedinstvo": "Brat je mio, koje vere bio" - "samo da je Srbin", vedar je clanek utopicen, ce pricakuje, da obstaja druzba brez vladavine elit. Temeljni problem nase mentalne in mentalitentne "(ne)tranzicije" je v tem, da razmisljamo (jo) po miselnem vzorcu: Vladavina moje elite je legitimana. Vladavine tvoje elite pa je strankarska, drzavna, nedemokraticna, politicna torej ni po kriteriju sposobnosti, ipd, ipd (sama stigma), TOREJ JE NELEGITIMNA !!! Šele ko izgine ta velika boljsevicka bolezen bipolarnega vrednostenja, torej tisti ki je nas ima vse reference, celo je neodvisen, tisti ki ni nas ali je proti nam je tudi sovraznik ljudstva, spreminja se samo verbalna atributacija z negativno konotacijo, kar je odvisno od zgodovinskih okoliscin (pa si napr: menjsevik, anarhist, gnili libreralist, fasist, nacist, revizionist, kontrarevolucionar, v novejsem casu: konzervativc, desnicar, zagovornik vecinskega volilnega sistema , jansevec, blizu cerkvi, bivsi oporecnik ali politicni zapornik in avtomaticno vse dosedaj kar je slabo (Pucnik, Petan). Torej skratka negativec, desnicar, nedemokrat. PO BOLJSEVICKI BIPOLARNOSTI TRETJE OPCIJE SPLOH NI !!!. Nima torej legitimitete za vladanje. Šele po umiku tega miselnega obrazca iz našega življenja,  ob priznanju legitimitete tudi drugi opciji, oziroma tretji, se bomo lahko pogovarjali o političnem vplivu, političnih odločitvah, neodvisnnosti, saj so vse politične opcije politične in tiste, ki ne pripadajo ideologiji in politiki in jih vodijo le pravila stroke naj bi bile strokovne, neodvisne id. To pa je vse relativno, saj niso vse odločitve in rešitve politike nestrokovne in tudi vse "strokovne", brez političnega vpliva. Meja je zelo zabrisana.

Lepa teorija, ki je zrastla na zelniku glede na razvojni nivo,  v deželi z eno največjih stopnej neenakosti, vsaj kar se premoženja tiče, ZDA, Teorija bi se morala potrditi v postopnnem zmanjšanju neenakosti, pa se dejansko povečuje, Gospod, Kovač, lahko dokažete, da so ljudje iz generacije v generacijo manj manj enakomerno pripravljeni s svoje sposobnosti vlagati za bolši rezultat. Le to bi lahko sledilo tej teoriji, . Dejstva namreč kažejo na povevečevanje ginijevega indeksa. Kam torej gre nacija, ki ima vedno manjši delež populacije, katere sposobnosti in motiviranosti, so normalno razporejene. Še je bil kdo, in še je tudi v vzvišenih ZDA , ki se za svoje uspehe lahko zahvali izključno in predvsem okolju, v katerem se je rodil in .....Od kod oligarhije nekaj generacij .... harald

Zanimivo, še en članek v današnji izdaji, ki se implicitno dotika vprašanja socialnih mrež.

Problem slovenskih "elit" je, da so samooklicane in nemeritorne. Skratka so v funkcionalnem smislu elite  približno toliko, kot je zebra konj.

??§?^??????§????-???´????¨^??[]

Stanislav kot vedno ČISTA 5 IN ponovno pohvala,
Drugače pa naj TRANZICIJSKO dodam samo en kratek srbskega porekla komentar, ki velja tako za Kučanov kot Janšev klan:
"Samo partijec partijca "spašava",
naj počivajo v miru in naj jim bo večna slava,
ha, ha,"
katedrala.si

Stanislav si zasluži tudi kakšno kritiko in ne samo navdušeno pritrjevanje. Po mojem mnenju je njegov komentar zelo površen. Problem enakih možnosti je seveda dosti bolj kompliciran kot se zdi na prvi pogled in se seveda veže na vprašanje do kakšne mere spreminjati zunanje okoliščine, tako, da bodo individualne sposobnosti posameznikov res lahko primerljive? Ravno obratno je res - nikoli ne smemo pristati na enakost kar zadeva individualne sposobnosti kot so talent, marljivost, inovativnost ipd.. če pa žeilimo ustavirit enake možnosti za šolanje najbolj revnega talentiranega posaeznika in povprečnega bogataša - pa moramo prav bogatim nekaj vzeti, da bomo šolali tudi revnega - in že imate redistirbucijo! Kopač zahteva enakost možnosti, tam kjer jo absolutno ne sme biti in pristaja na neenakost tam, kjer jo je treba korigirati! Kar zadeva dve politični eliti: Janša empirično nima prav. Dve od štirih strank koalicije sta iz prejšnje zgodbe (SLS in Desus), res da sta marginalni, pa vendarle ne povsem brez vpliva. Strokovnost in politična pripadnost. Kovač samoumevno predpostavlja, da se strokovnost izključuje s politično prirpadnostjo in preferencami. Vsakdo, ki je strokovnjak na nekem področju ima tudi neko profesionalno etiko in mora znati oceniti, do kje se sme spustiti, da bi ohranil strokovno kredibilnost. Zaenkrat še nisem prebral komentarja, ki bi trdil, da je Gaspari strokovno in po referencah neprimerna oseba za vodenje BS. Ključno vprašanje dobrega vladanja je samoomejevanje oblasti: če bi Janša podprl Gasparija, ker je strokoven, čeprav ne sodi v njegov politični krog, ker politični atributi za to funkcijo niso pomembni (pomebni pa so če bi hotel Gaspari postati finančni minister) bi mu lahko dali priznanje. Mimogrede tako je ravnala stara LDS, ko je bil Arhar, ki politično nikakor ni sodil v krog LDS, kar dvakrat izvoljen za guvernerja BS z odločilno pomočjo LDSovih glasov! Tega Janša ni zmožen! Nova LDS pa po vsemu sodeč tudi ne več. Slabo. Sicer pa zmajujem z glavo nad cinično in privoščljivo vlogo, ki so jo odigrale Finance v zgodbi okrog Gasparija. Ampak resnici na ljubo, niste me presenetili!

Kot je poznano si Gaspari akademske izobrazbe ni pridobil s prezidavanjem socialističnih flancatornih spomenikov, ampak na osnovi znanja o evropskih (nemških) opcijah.

In tukaj je treba razpravo začeti, pri nemških opcijah. Več kot poldrugo desetletje je že, odkar je v Sloveniji, koliko vem, izšla prva knjiga o nemških opcijah, potem pa 15 let o njih v slovenskih medijih nisem zasledil (skoraj) ničesar. Nekega dne, ko je pozitivno interesantni del stvari že bil mimo, pa Finance o slovensko-nemških certifikatih ustrelijo z vsemi topovi, kot da gre za nekaj, kar je bilo pri njih takorekoč vsak dan na tapeti, in to, kljub temu, da novinarji Financ o zadevi pojma niso imeli, sa je niso znali niti detaljneje interpretirati. Očitno ne škripa samo v politiki, ampak škripa tudi v mediju, ki se v Sloveniji s financami vsak dan ukvarja, to je, v Financah, saj mislim, da ni naloga Financ, da bi bile (še naprej) promotor družbe neenakih možnosti, in to, ne samo v družbi kot celoti, ampak celo v eni in isti socialno-ekonomski sreniji, to je, finančno pismenih ljudeh.

Vrnimo se k nemškim opcijam in se vprašajmo, zakaj ravno promocija nemškega borznega trga v Sloveniji in zakaj ne londonskega ali ameriškega? Nepoznavalec bo zanesljivo odgovoril, da so take pač elit(i)ne kadrovske povezave. To deloma sicer drži, ne pa v osnovi, kjer se pokaže, da je problem povsem drugačen. Problem je namreč v naravi nemških opcij.

Če o njih povzamemo bistvo, nemška opcija se od ameriške praviloma razlikuje v tem, da je lahko 'odsvojite' šele po določenem času, v katerem ste lahko dejaven le tako, da svirate kurcu, medtem ko ameriško lahko prodate kadarkoli vam to najbolj ustreza. V Nemčiji pa morate čakati, da se eliti dvigne kurac.

Zakaj taka zelo pomembna razlika med nemškimi in ameriškimi borznimi financami in financami nasploh? Zato, ker v Nemčiji vlada sofisticirana dogovorna ekonomija, v Ameriki pa ne (več). Nemški opcijski trg je v bistvu vnaprej dogovorjen trg, kjer glavni igralci ne morejo nikoli izgubiti, izgubljajo samo (vnaprej) neobveščeni. Zato je zelo simptomatično dejstvo, da so se Finance recimo razisale o slovensko-nemških certifikatih sedaj, ko so že 'precej mimo', ne pa takrat, ko je 'bil čas zanje'.

V bistvu med sedanjimi slovensko-nemškimi certifikati in nekdanjimi slovenskimi certifikati ni nobene posebne razlike (vzvod), le nekdanje slovenske certifikate bi lahko poimenovali interne, slovensko-nemške pa eksterne. Torej, bistvo internih slovesnkih certifikatov je (bilo) v tem, da so bili podrejeni dogovorom v podjetju in/ali med prijatelji in v okviru podjetja in prijateljev tudi izvajani, bistvo eksternih slovensko-nemških certifikatov pa je v tem, da so še vedno podrejeni dogovorom v podjetju in/ali med prijatelji, izvajani pa so natančno v skladu z dogovorom med prijatelji daleč stran od oči Slovencev, na nemških borzah. Zato res ne vem, kaj bi se Gaspariju lahko očitalo, saj sedaj v bistvu ni nič drugače, kot je bilo prej. Vsa razlika je le v vzvodu in iternetu.

Enfrice.

enfrice je napisal(a):
Kot je poznano si Gaspari akademske izobrazbe ni pridobil s prezidavanjem socialističnih flancatornih spomenikov, ampak na osnovi znanja o evropskih (nemških) opcijah. In tukaj je treba razpravo začeti, pri nemških opcijah. Več kot poldrugo desetletje je že, odkar je v Sloveniji, koliko vem, izšla prva knjiga o nemških opcijah, potem pa 15 let o njih v slovenskih medijih nisem zasledil (skoraj) ničesar. Nekega dne, ko je pozitivno interesantni del stvari že bil mimo, pa Finance o slovensko-nemških certifikatih ustrelijo z vsemi topovi, kot da gre za nekaj, kar je bilo pri njih takorekoč vsak dan na tapeti, in to, kljub temu, da novinarji Financ o zadevi pojma niso imeli, sa je niso znali niti detaljneje interpretirati. Očitno ne škripa samo v politiki, ampak škripa tudi v mediju, ki se v Sloveniji s financami vsak dan ukvarja, to je, v Financah, saj mislim, da ni naloga Financ, da bi bile (še naprej) promotor družbe neenakih možnosti, in to, ne samo v družbi kot celoti, ampak celo v eni in isti socialno-ekonomski sreniji, to je, finančno pismenih ljudeh. Vrnimo se k nemškim opcijam in se vprašajmo, zakaj ravno promocija nemškega borznega trga v Sloveniji in zakaj ne londonskega ali ameriškega? Nepoznavalec bo zanesljivo odgovoril, da so take pač elit(i)ne kadrovske povezave. To deloma sicer drži, ne pa v osnovi, kjer se pokaže, da je problem povsem drugačen. Problem je namreč v naravi nemških opcij. Če o njih povzamemo bistvo, nemška opcija se od ameriške praviloma razlikuje v tem, da je lahko 'odsvojite' šele po določenem času, v katerem ste lahko dejaven le tako, da svirate kurcu, medtem ko ameriško lahko prodate kadarkoli vam to najbolj ustreza. V Nemčiji pa morate čakati, da se eliti dvigne kurac. Zakaj taka zelo pomembna razlika med nemškimi in ameriškimi borznimi financami in financami nasploh? Zato, ker v Nemčiji vlada sofisticirana dogovorna ekonomija, v Ameriki pa ne (več). Nemški opcijski trg je v bistvu vnaprej dogovorjen trg, kjer glavni igralci ne morejo nikoli izgubiti, izgubljajo samo (vnaprej) neobveščeni. Zato je zelo simptomatično dejstvo, da so se Finance recimo razisale o slovensko-nemških certifikatih sedaj, ko so že 'precej mimo', ne pa takrat, ko je 'bil čas zanje'. V bistvu med sedanjimi slovensko-nemškimi certifikati in nekdanjimi slovenskimi certifikati ni nobene posebne razlike (vzvod), le nekdanje slovenske certifikate bi lahko poimenovali interne, slovensko-nemške pa eksterne. Torej, bistvo internih slovesnkih certifikatov je (bilo) v tem, da so bili podrejeni dogovorom v podjetju in/ali med prijatelji in v okviru podjetja in prijateljev tudi izvajani, bistvo eksternih slovensko-nemških certifikatov pa je v tem, da so še vedno podrejeni dogovorom v podjetju in/ali med prijatelji, izvajani pa so natančno v skladu z dogovorom med prijatelji daleč stran od oči Slovencev, na nemških borzah. Zato res ne vem, kaj bi se Gaspariju lahko očitalo, saj sedaj v bistvu ni nič drugače, kot je bilo prej. Vsa razlika je le v vzvodu in iternetu. Enfrice.

 
Et tu Brutus.

Teorija sloni na napačni premisi kaj so evropske (in ne nemške) in kaj ameriške opcije. Ker obstaja v Sloveniji dejansko zelo malo ljudi, ki kdaj pogledajo v kakšno finančno knjigo, navajam samo najnujnejša dejstva:

Izpolnitev (exercise) opcije se LAHKO pri ameriški opciji izvede kadarkoli pred zapadlostjo (expiration) opcije.
Izpolnitev opcije se pri evropskem tipu opcije lahko izvede le ob zapadlosti opcije.

Obe vrsti opcij pa LAHKO KADARKOLI PRODAŠ na sekundarnem trgu (borzi). 

Torej prodaja je eno, izpolnitev (exercise) opcije pa drugo. Večina opcijskih pogodb se ne exercisa, tako kot pri večini futuresov ne pride do delivery-ja. Za katerega vraga namreč zahtevati izpolnitev opcijske pogodbe (exercise) in pridobiti delnice (pri in the money delniški opciji), če lahko s preprosto prodajo opcije vnovčiš isti dobiček v najbolj likvidni stvari na svetu - denarju. Seveda pa ima možnost, da se opcija lahko tudi izpolni neslutene (arbitražne) posledice, ki pa jih ne bom razlagal.  

Večina (beri vse) opcij na delnice je ameriškega tipa
Večina (beri skoraj vse) opcij na indekse je evropskega tipa.

Zakaj? Indeksa ti pri izpolnitvi nihče ne more dobaviti, zato velja cash settlement. Ja potem je pa res bolje, če prodaš opcijo na indeks na sekundarnem trgu (borzi), kot da se z zahtevo po izpolnitvi podaš v vode administrativnega urejanja zadev. Če je indeksna opcija ameriškega tipa (nekaj je res takih) se mora zanjo vsakodnevno izračunavati settlement price, ker jo lahko kakšen cepec exercisa. 

Certifikati pa so drugo (bolj evropsko) sranje, ki večinoma nima vgrajene opcije, je pa tudi to možno. So bolj nevarni v smislu "ko je jači taj tlači", bolj nelikvidni in bolj za Slovence. Svetovne finance so bolj London, New York.

Po dolgem času objektiven komentar avtorja !
Ampak, kje pa je izhod ?

Pavle in muzo sta razkrila "bistvo PE-sveta": velike poenostavitve o enakih možnostih in seveda monday morning quarter-back-arstvo.In kaj sedaj,ko je končna resnica končno znana, tranzicijski kolač pa pri koncu? Stranke/gibanja PE ne more ustanovit, tudi za reperja je preomleden, v Ameriko bi že šel, če bi mogel...Predlagam prehod v Second life.