zakaj pa ne ?

Predlogi SDS za ohranitev in povečanje gospodarske rasti, ohranitev delovnih mest in racionalizacijo javne porabe

Predloge je na podlagi dogovora na sestanku predsednikov parlamentarnih strank pripravil Strokovni svet SDS in se nanašajo na paket vladnih varčevalnih ukrepov.

Splošno

Slovenija je ena redkih držav evro območja, ki se je uspešno izognila bančni krizi in med redkimi državami, ki jim je Evropska komisija napovedala pozitivno rast v letu 2009.

Z ukrepi, ki imajo na eni strani varčevalni namen, na drugi pa naj omogočijo sprostitev finančnega krča in povečanje gospodarskih aktivnosti lahko dosežemo, da krize v realnem sektorju ne bomo občutili tako močno kot nekatere druge države.

Sveženj 30 ukrepov, ki jih predlaga vlada, glede na izziv časa ni dovolj. Tudi vsi poudarki niso primerni. Sprejeti je potrebno ukrepe za ohranitev in povečanje gospodarske rasti. Večino 30-ih ukrepov, z izjemo dveh ali treh, je mogoče uvrstiti v eno alinejo oz. v en ukrep (znižanje materialnih stroškov v globalu za 10 % glede na leto 2008). Poleg tega je potrebno pri ukrepih zasledovati makro nivo in se manj ukvarjati s podrobnostmi (npr. avtomobili, uporaba prostorov, pogodbe z zunanjimi izvajalci,....to je stvar konkretnih uporabnikov, na ravni vlade je treba predvsem sprejeti ukrep o npr. 10 % zmanjšanju izdatkov za materialne stroške, kje in na katerih področjih bo kdo privarčeval, pa je stvar tistega, ki s sredstvi upravlja).

V primeru 30 ukrepov gre po večini za ukrepe, ki jih mora zasledovati vsaka oblast, če ravna z javnimi financami odgovorno. Že v mandatu prejšnje vlade, ko smo beležili izjemno visoko gospodarsko rast, se je vlada obnašala racionalno, saj se je delež javne porabe v BDP iz leta v leto zmanjševal, gospodarstvo je bilo davčno razbremenjeno, zmanjšalo se je število zaposlenih v državni upravi itn. V tem delu ne gre za neke nove ukrepe, pač pa za logično nadaljevanje usmeritev prejšnje vlade. Manjkajo pa ukrepi za ohranitev in pospešitev gospodarske rasti, ki so ključni.

V istem vladnem paketu so pomešani strateško pomembni ukrepi, ki predstavljajo v primeru uresničitve občutno trajno razbremenitev slovenskega gospodarstva (npr. ukrep št. 2 o zmanjšanju zaposlenih v upravi za 2 % na leto), s predlogi simboličnih učinkov (npr. ukrep št. 23 o uporabi telefonov). Zmanjšanje zaposlenosti v javni upravi na mehak način pa bo težko doseči, če se po eni strani predlaga zmanjševanje zaposlitev, po drugi strani se v javno upravo vračajo upokojenci (MZZ).

V drugem sklopu (materialno tehnični pogoji, 11 - 27) je veliko splošnih navodil in malo konkretnih in merljivih ukrepov (11 npr. je primer besedila brez vsebine, tako navodilo mora veljati vedno, ne pa samo v času krize, podobno 14, 15 in 16).

Učinki predlaganih ukrepov na državni proračun niso jasni. Medtem, ko v točki 6 – Presoja učinkov in usklajenosti vladnega gradiva - piše o 120 - 143 milijonov EUR prihranka v letu 2009 ob sprejetju vseh ukrepov, je v obrazložitvi teh ukrepov samo pri ukrepu št. 1 predvidenih za več kot 150 milijonov EUR prihranka.

Prav tako ponovno poudarjamo potrebo po hitrejšem sprejemanju trajnih protikriznih ukrepov s hkratnim dolgoročnim razvojnim učinkom. V tem okviru je potrebno prioritetno znižati davek na dohodek pravnih oseb za najmanj 2 %, čim prej uvesti dodatne davčne olajšave za investicije, pospešiti že usklajene infrastrukturne projekte ter zagnati nove, s poudarkom na modernizaciji javnih objektov, s ciljem manjše porabe energije ter izgradnje novih brezogljičnih energetskih kapacitet.

Evropska komisija je npr. pripravila paket ukrepov za oživitev gospodarstva in ne zgolj paket varčevalnih ukrepov.


V tem smislu je po našem mnenju potrebno tudi v Sloveniji storiti naslednje:

I. RACIONALIZACIJA JAVNE PORABE
VEČJA OBREMENITEV PREMOŽNIH

1. Dobro merilo varčevanja je delež stroška države v BDP, oziroma zaveza, da med krizami ostaja strošek države na istem % BDP, v dobrih časih pa se to poskuša nižati, kot je to naredila prejšnja vlada; zato bi pozdravili zavezo, da bo ta delež ostal na 43,3 %, kot je bil leta 2007. To je najpomembnejši sklep, ki bi ga vlada morala v tem času sprejeti.

2. Rebalans proračuna za 2009 mora biti načrtovan tako, da v globalu (posamezni segmenti lahko odstopajo navzgor ali navzdol) znižuje materialne izdatke v celotnem javnem sektorju za povprečno 10 % glede na realizacijo v letu 2008, razen izdatkov na področju investicijskih vlaganj in razvoja.

3. Znižanje plač za en plačni razred v javnem sektorju od 40. razreda navzgor.

4. Kadrovski načrt za leto 2009 mora biti načrtovan tako, da nadgrajuje usmeritve prejšnje vlade o zmanjševanju javne porabe (2 % manjša zaposlenost na letni ravni v predlogu vladnih ukrepov).

5. Pregled podzakonskih aktov in odprava aktivnosti in ukrepov, ki povečujejo javno porabo in stroške podjetjem, v ničemer pa ne prispevajo k realizaciji načrtovanih ciljev (npr. odprava raznih študij, ki so same sebi namen, odprava produciranja raznih dokumentov, ki služijo samo tistim, ki jih producirajo, ....).

6. Učinkoviteje gospodariti z nepremičnim premoženjem države.

7. Racionalizirati posamezne službe.

8. Obdavčitev večjega premoženja (luksuzni avtomobili večje vrednosti, jahte, hiše in stanovanja nad vrednostjo 400.000 EUR, ipd...).


II. UKREPI ZA OHRANITEV OZ. POVEČANJE GOSPODARSKE RASTI,
OHRANITEV DELOVNIH MEST

1. Likvidnostna pomoč gospodarstvu (sprejem zakona o DDV- skrajšanje roka vračila).

2. Skrajšanje plačilnih rokov država-zasebni sektor.

3. Sprostitev "bančnega krča"; nedostojno je, da so brez težav v decembru posojila državne banke dobila tri podjetja za reprogramiranje menedžerskih odkupov.

4. Stimulirati vlaganja v razvoj brez birokratskih ovir.

5. Spremeniti zakonodajo tako, da bo olajšala in omogočila čimprejšnja vlaganja v infrastrukturne projekte (širokopasovno omrežje, drugi blok nuklearke, gradnja projektov s področja obnovljivih virov energije - energija zemlje, sonca, vetra- tu pripraviti akcijski načrt za javne zgradbe: šole, vrtce, javne ustanove,...).

6. Pripraviti in sprejeti akcijski načrt za gradnjo poceni stanovanj.

7. Objaviti nove razpise za koriščenje EU sredstev, ki bodo omogočili vlaganja še v letošnjem letu.

8. Ukrepi v smislu uvajanja uravnilovke pri plačah in nagradah nikoli ne prinašajo želenih učinkov. Če je podjetje ali posameznik delal dobro, zakaj enaka nagrada oz. plača kot v primeru, če so rezultati slabi?

V nadaljevanju sledijo podrobnejše pripombe k predlogom posredovanih vladnih varčevalnih ukrepov ter nekateri novi predlogi:

1. Podpiramo pogajalska izhodišča za pogajanja s sindikati javnega sektorja. Spremenjene okoliščine terjajo korekture izpogajanih rešitev iz kolektivne pogodbe za javni sektor. Vlada mora rešitve iskati v intenzivnem socialnem dialogu in pri tem upoštevati, da odlog odprave plačnih nesorazmerij najbolj prizadene tiste skupine zaposlenih, ki so bile že v preteklosti najbolj podcenjene.

2. Podpiramo osnovni predlog drugega sklepa, pri čemer pa zmanjševanje ne sme biti linearno, temveč je treba upoštevati obremenjenost posameznih organov.

3. Tretji in četrti sklep sta nepotrebna in birokratska. Interni trg deluje že vrsto let, način zmanjševanja števila zaposlenih pa je treba prepustiti predstojnikom oziroma managerjem v organih.

4. V petem sklepu je treba jasno zapisati, ali se nanaša tudi na javne zavode s področja šolstva, zdravstva, socialnega varstva, kulture in drugih delov javnega sektorja. Menimo, da je kontrolo števila zaposlenih treba uvesti v celotnem javnem sektorju in ne le v državni upravi. Predlagamo, da se podatki o gibanju števila zaposlenih sproti objavljajo na internetu.

5. Sedmi sklep je pretog in birokratski. Kontrola vsake, tudi najmanjše spremembe sistemizacij, bo dušila upravljanje v organih državne uprave.

6. Predlagani ukrepi gredo v pravo smer, vendar gre (razen v primeru plač javnih uslužbencev) predvsem za simbolne prihranke z relativno majhnim učinkom. Večje prihranke je po našem mnenju treba iskati zlasti na naslednjih področjih:

a) Javna naročila, zlasti na področju gradbeništva. Izkušnje (predor Markovec) so pokazale, da je mogoče s transparentnimi naročili, ki omogočajo odprto konkurenco, prihraniti desetmilijonske zneske.

b) Zniževanje stroškov v paradržavnem sektorju (javni zavodi, javna podjetja, podjetja v večinski državni lasti oziroma lasti KAD in SOD), ki je praviloma bistveno bolj potraten kot ožja državna uprava. Treba bi bilo uvesti ukrepe, kot so racionalizacija poslovanja, znižanje reprezentančnih stroškov, ukinitev različnih sponzoriranj in podobno.

c) Siva ekonomija. Z učinkovitejšim pobiranjem davkov in preprečevanjem davčnih utaj (opravljanje storitev in izdaja blaga brez plačila DDV in podobno) je treba dvigniti obseg javnih prihodkov.

7. V drugi polovici leta 2008 je bila pripravljena informacija Ministrstva za pravosodje (MP) o spremembi poslovanja UIKS z optimizacijo poslovanja, poenostavitvijo in odpravo administrativnih opravil ter optimizacijo kadrovskih virov. Vlada je ob obravnavi informacije MP naložila izvedbo številnih ukrepov, med drugim npr. združitev vseh služb za opravljanje kadrovskih, finančnih, splošnih nalog, izobraževanje, informatiko, skupno vodenje postopkov vseh javnih naročil za blago in storitve, skupno vodenje investicij, investicijskega vzdrževanja (po vzoru bavarskega sistema, kjer sploh nimajo UIKS-a, ampak vse naloge opravlja 1 oddelek znotraj MP-ja, čeprav je tam 10-krat več zaprtih oseb in imajo celo 36 zaporov). S tem bi dosegli večjo gospodarnost porabe davkoplačevalskih sredstev, transparentnost, pravilnost in učinkovitost postopkov javnega naročanja, hkrati pa bi dosegli optimizacijo poslovanja z vsemi notranjimi viri. Presežke administrativnega osebja bi z internim trgom dela prerazporedili v druge dele javne uprave, izpraznjena nezasedena mesta pa bi preoblikovali in zaposlili izključno samo paznike in osebje za tretma. Hkrati bi tudi dosegli, da bi se zapori in zaposleni v zaporih osredotočili izključno na njihov namen in poslanstvo, torej zagotavljanje varnosti, tretma in resocializacijo storilcev kaznivih dejanj.

8. Predlagamo, da se nadaljuje odlična praksa prejšnje vlade s t. i. brezplačnim internim trgom nepremičnin. Samo za potrebe pravosodnih organov je prejšnje vlada na t. i. internem trgu pravosodju brezplačno namenila skoraj 40.000 m2 poslovnih prostorov. S tem je bilo prihranjenih več kot 43 mio EUR davkoplačevalskega denarja. Hkrati je prejšnja vlada pridobila zemljišče za novo sodno stavbo v Ljubljani in začela vse aktivnosti za čimprejšnji začetek gradnje. Vrednost investicije je ocenjena na 50 - 60 mio EUR. Samo za potrebe pravosodnih organov v Ljubljani se za najemnine letno porabi 4,2 mio EUR. Zgolj s privarčevanimi najemninami za 15 let bi bila investicija v izgradnjo nove sodne zgradbe v Ljubljani v celoti plačana. Poleg tega pa je prejšnja vlada soglašala, da se za gradnjo sodišča v Ljubljani in zaporov v Ljubljani (za kar je tudi brezplačno že pridobila zemljišče) preko menjalnih pogodb uporabijo številne nepremičnine v lasti države. Prejšnja vlada je za potrebe pravosodnih organov poleg uspešnega znižanja najemnin za povprečno 15 %, znižala delež najetih prostorov od 35 % (na začetku mandata) na manj kot 20 % ob koncu mandata. S tem je dosegla prihranek iz naslova najemnin za več kot 1,5 mio EUR letno. Za opremljanje in vzdrževanje poslovnih prostorov pa naj se primarno uporabijo vse razpoložljive in po potrebi tudi dodatne proizvodne in storitvene kapacitete v okviru javnih gospodarskih zavodov v lasti države. Še posebej v slovenskih zaporih, kjer so še vedno velike neizkoriščene kapacitete in potrebe po delu.

9. Predlagamo nadaljevanje dobre prakse iz mandata prejšnje vlade s t. i. brezplačnim internim trgom vozil (med drugim je vlada samo pravosodnim organom zagotovila s pomočjo internega trga 33 službenih vozil).

10. Predlagamo, da vlada zadolži vse neposredne in posredne proračunske uporabnike, da za dobavo blaga in storitev primarno koristijo številne javne gospodarske zavode v lasti države in lokalnih skupnosti. To omogoča v mandatu prejšnje vlade spremenjen zakon o javnih naročilih. To je še zelo pomembno, da se koristi storitve in proizvode javnih gospodarskih zavodov in režijskih obratov v slovenskih zaporih. S temi neposrednimi naročili se neposredno izkoristijo in lahko celo povečujejo proizvodne in storitvene kapacitete, hkrati pa se zagotavlja delo zaprtim in priprtim osebam. Zagotavljanje dela zaprtim osebam je eden izmed najpomembnejših in najučinkovitejših ukrepov resocializacije v zaporih. Tukaj je bila v mandatu prejšnje vlade vzpostavljena nova dobra praksa, ko so JGZ-ji v zaporih izdelovali in dobavljali razpravne dvorane in ostalo pohištvo za potrebe pravosodnih organov. Hkrati pa so se privarčevala proračunska sredstva zaradi nižjih cen. Npr. v Luxembourgu zapori opravljajo storitve pranja perila za vse bolnišnice, zdravstvene ustanove, domove in ostale uporabnike.

11. Racionalizirati je potrebno lastnino države (posamezna ministrstva imajo še vedno mnogo nepotrebnih nepremičnin, država je lastnik nekaterih zemljišč, ki jih sama ne potrebuje, bi jih pa mogoče podjetja ali privatni sektor ipd.).

12. Preoblikovati je potrebno Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS ter zemljišča prenesti v last občinam in bodočim pokrajinam.

13. Zdravstveno ministrstvo bi že moralo s 1. 1. 2009 izdati normative dela za zdravnike, kar bi omogočalo plačilo po učinku in privarčevanje sredstev na račun plačevanja le ob prisotnosti na delu.

14. Tudi Zavod za zdravstveno zavarovanje bi moral z notranjimi ukrepi poskrbeti za mnogo večjo racionalnost in omejitev stroškov za svoje delovanje. Hkrati bi moral dosledno izvajati finančni nadzor nad porabo denarja pri vseh izvajalcih, ne samo pri koncesionarjih, ki porabijo le nekaj procentov od skupne blagajne.


www.sds.si/aktivnost...spodarske/

G. Pahor je že pred volitvami obljubljal, da hoče seči tudi desno od sredine. Podprlo ga je veliko volilcev, ki niso pravoverni levičarji. Njegov dialog z g. Janšo zato ni nič nenavadnega. Sedaj, ko bi močne interesne skupine (propadli tajkuni, bankirji, avtomobilski trgovci, prevozniki, propadli nepremičninarji, orožarji, ….) želele izvesti totalno vojno na državni proračun se zdi, da g. Pahor ni sposoben ubraniti javni interes nas davkoplačevalcev. Naš javni interes bosta verjetno lahko ubranila le g. Pahor in g. Janša skupaj, saj stranka SDS zlasti sedaj, ko je v opoziciji ni pod izrazitim uplivom ozkih interesenih skupin, zlasti sedaj, ko je v opoziciji. Dr. Ziherl se je na g. Pahorja obrnil zlasti zato, ker je stranka LDS izrazita predstavnica ozkih interesnih skupin.

Evropa je desetkrat povedala, kaj je nujn narest u Sloveniji. Predvsem zmanjšat pokojnine pa tak. Dons so pa rekl, da bodo pokojnine povečal, plače vojski pa takim pa zmanjšal. Ampak penzonerji ne delajo nč, 14.000 jih vleče več kt 1800 Euro je blo rečen u Piramid. Kdo je čist ponoru? Slovenski politik al folk al kaj? Odločajo pa tko samo starci k so tik pred penzjonom, pa samo na to misljo, kako si bodo penzije nabil. Nbenga pa ne briga da bodo državo zje...

Je to slučajno uradna stran sdsja ali so to finance? joj klerikalci ste zoprni ej

So pa tud ukrepi mal vprašljiv. So začel paničart, k so hotl obveznce prodt na suh u Evrop, pa jim ni ratal. Zdej misljo najprej rešvat banke in nč gospodarstvo, kar je spet butast. Rešvat je treba tm, kjer ogenj gori, ne pa tm, kjer si zmislš. Teoretiki, k se spoznajo sam na ekonomske teorije in ne kapirajo, kako dela gospodartvo.
Zakva ne dajo enostavn u promet dost obveznc, pa bo konc krize u Sloveniji? Štancat dnarja ne morjo, obveznce pa lohk. Pa naj ga dajo folku namest plače, podjetjem namest dnarja pa tak. Varčujejo pa naj pr useh proporcionaln od penzjonerjev do drugih. Pr zdravnikh in tajkunh pa mal več vzet ;-).
Pa uvest odgovornost pa pravno državo. Kva se je zgodl tistim butcom, k so kupl prazne papirje iz Amerike? Čist nč, sej bomo to vsi plačal. Še naprej majo položaje pa bajne plače.
Prvi pa je zlat praviu. Na odgovorne položaje sposobne ljudi. Če ne znajo, brco u rt, pa vseen kdo je od predsednikov do direktorjeu al zdravnikou.

Prepozno! Zavoženo pri privatizaciji in mešetarjenju s papirji, namesto da bi ljudje kupovali podjetja in potem zanja skrbeli. ker bi z njimi potonili tudi sami, če bi špekulirali.

Kaj misliš, ali niso penzionerji 40 let delali in vlagali denar v pokojninsko blagajno? Vidš samo tiste, ki imajo visoke penzije, tistih s penzijo 500 Evr ali še manj (jih je ogromno) pa ne vidiš. Pokojnine se pa zmanjšujejo, saj reforma traja do leta 2012. Evropa nič ne zahteva, da se naj znmanjšajo, to je zraslo pri rdečih mladih novinarjih. Poglej kakšne so pokojnine drugod po Evropi (Nemčija itd..) in jih primerjaj z našimi.
Čudi me pa, da varčujejo na plečih delavcev, ti so pa tiho. Sindijkati, ki so vsi po vrsti rdeče barve, pa nič. Če bi bil sedaj Janša na oblasti in bi predlagal enake ukrepe, bi bili že vsi delavci na cesti. Kar spomni se pred 4 leti (januarja so vsi protestirali, še preden je Janša hotel izpeljati reforme. Ko je popustil, pa so mu očitali, da ni skoraj nič spremenil.
Res se je včaraj Semolič kazal z nekaj svojimi funkcionarji v sindikalnih unifoemah pred Zavodom za zdravstveno zavarovanje, zakaj pa ni zbobnal več delavcev na cesto. Verjetno zato, ker je na oblasti njegova politična opcija.

Kolikor že bomo privarčevali ali pa vložili v gospodarstvo, vsaj polovico od tega bomo potem zapravili za eno univerzijado: strošek bo baje okoli 300 milijonov EUR! In spet bo govora o promociji Slovenije, odličnih gostiteljih in podobnih neumnostih, ki jih bodo stresali tisti, ki bodo zapravili polovico vsega denarja, kolikor ga bomo namenili za odpravljanje krize. Glede javnega sektorja pa tole: v gospodarstvu bomo prej vsi crknili, preden bodo oni uskladili plačna nesorazmerja!

Piši slovensko, da bomo vsi razumeli!

Država mora v času krize trošiti, ne pa varčevati.

PAHOR MORA ŠPARAT DENAR ZA PRED ČASNE VOLITVE KER ON IN NJEGOVA DOMIŠLIJA NEBOSTA ZDRALI DVE LETI

Folk....ma kdo v EU jebe eno zaplankano, neverodostojno in velikostnega razreda dodane neto vrednosti - enega le srednje velikega podjetja denimo v Nemčiji. Pa kdo se naj s tem ukvarja??
Poleg vsega tega smo pa še horda, prostaki, drhal. Tam neka Yugovenija. Ki bo tako ali tako crknila! Zakaj? Zato, ker nikoli ni in ne zmore zaživet!

Premajhna kritična teža. 2 milijona ljudi je enostavno premajhna kritična masa, da bi lahko izvrgla zares tistega pravega nacionalnega liderja. Tako enostavno je to!
Je podobno kot pri fizikalnih zakonih. Če ni tako in tako (pogoji)...potem ni nič!

abe4d2 je napisal(a):
Država mora v času krize trošiti, ne pa varčevati.

 
E, ampak problem je, da mora država naprej od nekje dobiti denar, da ga potem lahko troši :)) In okrog tega se sedaj vrtijo, luknja v proračunu postaja vse večja, zafilat se jo ne da čisto ...torej....

Nič drugega kot to da vlada ne nadzoruje več države kot institucije oz. vodi državo v 80.ta prejšnjega stoletja ko je bila šefica Milka Planinc.

Šparanje v času ko se potrebuje pozitivni tok denarja ali povečano potrošnjo vodi javne finance v kolaps ki ga bodo popravljale naslednje vlade nekaj mandatov.

Rezanje plač v javnem sektorju je povsem nepotreben element pri spopadu z javnim sektorjem. Javni sektor je treba samo zmanjšati za 30% na način da se zmanjša državni aparat na polovico ker toliko ministrstev in paradržavnih služb pač enostavno ne potrebujemo. Zmanjšati enormno število javnih zavodov, (raznih športnih in kulturnih itd ), na način da se kjer se le da ustanovijo D.O.O.ji in se odklopijo od državnih jasli.

Subvencije delodajalcem so in bodo prinesle samo in izključni učinek zmanjšan priliv iz naslova davščin.

Transfer denarja bankam ne bo imel drugega učinka kot popravek bilance bank.

Hkrati govorijo o zmanjšanju plač in varčevanju, penzije pa gredo gor, to je norost brez primere.

Ustanavlja se pospešeno vzporedna vlada z raznoraznimi sveti ali pa če rečemo sekretarijati in komisarijati v obliki raznih svetov in KASov, kar poznamo iz časa Kardelja.

Rešuje se materijalno stanje Tajkunov z raznoraznimi kadrovskimi prijemi in transferjem denarja preko javnih investicij.

Popolnoma je obstala stanovanjska gradnja in gradnja infrastrukture ki lahko da plače najmanj 100 000 zaposlenim.

Delodajalci kar preko ministra za zdravje napadajo zaposlene.

Ministrstvo za delo in družino razmišlja o krepitvi raznoraznih podjetniških inkubatorjev in drugih podjetniških grozdov ki jih sploh ne potrebujemo. Potrebujemo pa prometno infrastrukturo.

Minister za gospodarstvo se je dobesedno skril potem ko je vrgel v javnost nekaj norih izjav, in bi moral ravno v teh kriznih časih biti najbolj prepoznaven.

Vlado vodi kar generalni sekretar vlade Cvikl.

Kriminalisti preiskujejo davčne inšpektorje kateri so sedli na prste velikim RDEČIM TAJKUNOM.

Davkarija veselo rubi prejemke po državi predvsem navadnim državljanom kar brez rubežnih odločb in mimo zakona. Če je kje potrebna sodna preiskava potem je potrebna na sektorju izvršb na DURSU.

Bedastoč in nereda ter brezzakonja bi se dalo naštevat v nedogled, skratka smo nekje med ANARHIJO IN KOMUNIZMOM ALI PA KAR V OBEH HKRATI !!

BLEDBLED je napisal(a):
PAHOR MORA ŠPARAT DENAR ZA PRED ČASNE VOLITVE KER ON IN NJEGOVA DOMIŠLIJA NEBOSTA ZDRALI DVE LETI

KA KO SIPATO SEDAJ IZRAČUNOU NATAČN DVALET DAŠE NEBO LETEL INKAJ BOPO TEM SPET DOBNANCI IS ARGENTINA IN KLEKALCI VATKANSKI IZ POKLUŠKIH GOSDOV NA OB LAST KATERI SO ŽEBI LI PATI NISO BI LI UŠEČ

Marinn je napisal(a):
Folk....ma kdo v EU jebe eno zaplankano, neverodostojno in velikostnega razreda dodane neto vrednosti - enega le srednje velikega podjetja denimo v Nemčiji. Pa kdo se naj s tem ukvarja?? Poleg vsega tega smo pa še horda, prostaki, drhal. Tam neka Yugovenija. Ki bo tako ali tako crknila! Zakaj? Zato, ker nikoli ni in ne zmore zaživet! Premajhna kritična teža. 2 milijona ljudi je enostavno premajhna kritična masa, da bi lahko izvrgla zares tistega pravega nacionalnega liderja. Tako enostavno je to! Je podobno kot pri fizikalnih zakonih. Če ni tako in tako (pogoji)...potem ni nič!

 
Estoncev je milijon in pol, Luksemburžanov pa le pol milijona. Torej bo razlog najbrž kaj drugega.

30% javnih uslužbencev ne moreš odpustiti. Problem je, da se nesposobneži šlepajo na račun sposobnih in kaj bo, če odpustiš dele tiste polovice sposobnih, ki naredijo 80-90% dela? Kako boš odpuščal?

Dovolj bi bilo, če se za en čas ne zaposluje, medtem ko ljudje odhajajo v penzije. Ja, javna uprava ima preveč zaposlenih.

Prihraniti bi se dalo pri raznih "svetovalcih" in javnih naročilih, kjer gredo ogromne vsote firmam "prijateljev" za močno precenjene usluge. Ampak v to seveda ne bomo drezali, a ne, lažje je odtrgati del regresa. Čeprav tisto kar sem napisal, preseže "prihranek" pri regresu za večkrat.

Bedna sramotna država.

fastriff je napisal(a):

 
E, ampak problem je, da mora država naprej od nekje dobiti denar, da ga potem lahko troši :)) In okrog tega se sedaj vrtijo, luknja v proračunu postaja vse večja, zafilat se jo ne da čisto ...torej....

 
Najprej je treba rešit gospodarstvo, po končani krizi pa krpati proračunski dolg.

Meni pa se tak ukrep zdi logičen. Če imaš problem z dolgovi, je neumnost dodatno se zadolževati !

Kaj je pomoč gospodarstvu ? Dodaten dolg !

Le nekaj mi ni jasno. Kako to, da te enostavne logike ne razume cel svet in tudi ne večina ljudi, ki komentirajo na to temo ??? A je mogoče, da ima svet prav ? A je mogoče, da se je cel svet zajebal ? A je mogoče, da je svet v finančni krizi, ker so nekaj napravili narobe ?

Odličen predlog SDS!

In še, da predsednik vlade limitira vse menedžerske plače in nagrade v državnem gospodarstvu in negospodarstvu na cca 8.000 €, kot je to malo nazaj storil predsednik ZDA B. Obama.

To bi pa bil doprinos za cca 60% stabilizacije, saj smo na istem čolnu, kajnede? Kdo s tem ne bi soglašal, si naj napiše odpoved.

Svet je v finančni krizi, ker ob eksploziji prebivalstva zmankuje resursov (peak oil npr.), elite pa to dobro vedo in so se pred neizbežnim zatonom svetovne ekonomije odločile, da še enkrat dobro pokradejo vse, kar se pokrasti da.
Vse ostalo so zgolj detajli. Z zadolževanjem ni načeloma nič narobe, ampak v zadnjem času je bil tak modus operandi tako zelo razširjen, da se enostavno ne izide več.
V torek je bila odaja dosje na tv, večinoma sicer brezvezna, ampak partljič je pa dobro povedal: iz zgodovine se naučimo to, da se ničesar ne naučimo.

Afera: Hkrati govorijo o zmanjšanju plač in varčevanju, penzije pa gredo gor, to je norost brez primere.

A zna to kdo pojasnt, k je men vidt kt bi se Borat špilu z vsemi nami.

Jaz pa mislim, da bi morala biti neka logika med birokratskim in ustvarjalnim delom.Birokrat naj bi bil servis ustvarjalcu in prodajalcu.Zakaj toliko Zavodov ? Zakaj toliko Ministrstev ? Zakaj toliko Institutov ? in vsak od njih ima samostojen birokratski aparat ? Kaj hudiča dela Zavod 25.junij za davkoplačevalski denar?

zelo modro razmišljajanje

ne strinjam se edino kar se tiče ZSSS in delodajalcev, ker je Slovenija ena izmed držav z največjo bolniško odsotnostjo z dela in nejvečjo stopnjo simuliranja bolezni in poškodb pri delu, to je vsekakor tudi velik zajedalec v zdravstveni blagajni vsekakor večji in bolj nepošten kakor dosedanje nizke plače sester, višjih sester in podobnega profila....

akranj2 je napisal(a):
Kaj misliš, ali niso penzionerji 40 let delali in vlagali denar v pokojninsko blagajno?

Čudi me pa, da varčujejo na plečih delavcev, ti so pa tiho. 

Sm vidu na TV, da so penzjoner povprečn vplačal eno tretino mn kt dobijo nazaj. Ene penzjonerke pa dobijo 100% več kt so vplačale. Jasn je, da tko ne gre, k je starih čedale več, zato pa tud Evropa že neki let zapored prav Sloveniji, naj uredi pokojnine. To najbl uničuje Slovenijo, bl kt karkol druzga. Pol pa nakladajo, da je treba odpuščat delavce. KOLK PENZJONERJEV BODO ODPUSTL?
Delavci in sindikat so butast, ne morem reč drgač. Ta več problemi so tok jasn, da morš bit slep, al pa lažnivc, da tega ne vidš. Zmanjšat pokojnine, omejit plače in penzije navzgor, zadržat javn sektor na pametnem nivoju, gasit požare in štancat obveznce. Narest pravno državo. Če Obama lohk to dela, zakva ne bi tud mi?

abe4d2 je napisal(a):

 
Najprej je treba rešit gospodarstvo, po končani krizi pa krpati proračunski dolg.

 
Lepa fraza. In kako ga boš rešil ? Vseeno se nekje moraš zadolžit če nimaš in hočeš trošiti, se pravi nekje moraš vseeno dobiti denar.

...MENDA JA NE!!! BO PA JA GOSPODARSTVO, S STISKANJEM PASU, POMAGALO JAVNIM USLUŽBENCEM!

Klaus09 je napisal(a):

Sm vidu na TV, da so penzjoner povprečn vplačal eno tretino mn kt dobijo nazaj. Ene penzjonerke pa dobijo 100% več kt so vplačale. Jasn je, da tko ne gre, k je starih čedale več, zato pa tud Evropa že neki let zapored prav Sloveniji, naj uredi pokojnine. To najbl uničuje Slovenijo, bl kt karkol druzga. Pol pa nakladajo, da je treba odpuščat delavce. KOLK PENZJONERJEV BODO ODPUSTL?
Delavci in sindikat so butast, ne morem reč drgač. Ta več problemi so tok jasn, da morš bit slep, al pa lažnivc, da tega ne vidš. Zmanjšat pokojnine, omejit plače in penzije navzgor, zadržat javn sektor na pametnem nivoju, gasit požare in štancat obveznce. Narest pravno državo. Če Obama lohk to dela, zakva ne bi tud mi?

No, dobro bi bilo, če bi znal slovensko. Ker tega ne znaš, ne bi smel imeti pravice kritizirati tiste ki znajo.Glede penzionerjev pa je stvar takšna, da so res vplačevali skoraj vsi. Sem odločno proti nekim kulturnim in vojaškim ter drugim posebnim penzijam. Pravzaprav bi bilo najbolje, če država naredi mesto, kjer bodo samo penzionisti in ne bodo dobivali penzije pač pa hrano in oskrbo in vse za preživetje. A veste koliko bi prišparali. No morda bi moralo biti več takšnih mset oziroma področij.Se strinjam, da so sindikati leglo zla. Pravzaprav je leglo vsega želja po še in še. Saj jo imamo vsi, vendar je potrebno biti kljub vsemu malo na "tleh". Meni se zdi, da krize ne bi nikoli bilo, če bi bila Slovenija (ali pa manjše območje) smozadostna. To pomeni, da bi pridelali dovolj hrane za vse prebivalce, imeli bi tovarne, ki so res potrebne, dovolj energije, .... SAMOZADOSTNOST je po moje tisto, k čemur bi vsaka "ekonomija" morala stremeti. Prej ali slej se bo vrnil čas "socializna" ali bolje rečeno - samozadostnosti v obliki, kot so jo živeli indijanci. Vendar potrebno bo živeti tudi sonaravno (kako moderna beseda - to je bilo včasih sožitje z naravo, indijanci pa so to prakticirali in niso poznali imena).

fastriff je napisal(a):

 
Lepa fraza. In kako ga boš rešil ? Vseeno se nekje moraš zadolžit če nimaš in hočeš trošiti, se pravi nekje moraš vseeno dobiti denar.

 višji davki (tudi na nepremičnine), trošarine, svinjsko drago plačevanje avtocest IN regionalk

vse to nas čaka.
bo še zabavno, medtem ko bodo cene nepremičnin zgrmele v brezno, se bodo davki nanje precej zvišali.