Konkurenca dela svoje.

A so IUS koncno odpikali? Bi bil cas, da se pregledajo IUSove pogodbe z drzavno upravo, kjer vlecejo ogromne denarje, medtem ko ima konkurenca boljse pprodukte za manj denarja.

Kjer ima tax-fin-lex boljše pogoje je očitno, da bo zmagal pri pridobitvi posla. Ima pa IUS-SOFTWARE izkušnje vse od leta 1989 (z nekaj pomoči na samem začetku tudi s strani mojega humble-self) in je do zdaj nakopičil veliko specializiranega znanja in gradiva.

To bo sorazmerno teško dohiteti, kajšele nadomestiti. Na določenih področjih ima tako IUS-INFO še kar trden monopol. Odvzame ga lahko le nacionalizacija, kar se pa ne bo zgodilo.

D.

To bo še zabavno... in pa tone zlata.

Boljša ponudba se dokazuje na razpisih. Vsaj načeloma.
Je pa tule Simič spregledal en detajl, da namreč ne bi smel podpisati posla s podjetjem, ki ima izgubo.
Poglejte si bilanco 2005... dobrih 300.000 SIT prihodkov in dobrih 60 miljonov izgube.
Ogledal sem si tudi web strani firme tax-fin-lex in res mi ni jasno, zakaj bi plačal 70k letne članarine za dostop.
Še posebej pa ne bi kupil kar 400 licenc po 70k sit.
Konec koncev bi morali uslužbenci DURSa tovrstne informacije imeti na svojem lastnem web serverju.
Če že ne na internet portalu za vse zainteresirane, pa vsaj v intranete, saj imajo več kot 150 zaposlenih v IT oddelku, če se prav spomnim.

Po eni strani je smesno, da drzava placuje dostop do zbirke lastnih predpisov.

Boljse bi bilo, ce bi na razpisu izbrali najugodnejsega upravljalca zbirke, nato pa dali podatke v public domain. Ne razumem zakaj tudi davkoplacevalci nimajo pravice do zastonj vpogleda v pregledno urejeno zbirko predpisov.

Nepoznavanje predpisov samo po sebi ni izgovor, ampak, ce moras za poznavanje predpisov placati kaj pa potem?

Vsekakor je oboje narobe t.j. da ni razpisa in da podatki niso dostopni vsem.

Morda je potrebno povedani, da država seveda ima dostop do zbirke lastnih predpisov. Tej zbirki je ime "Uradni list", ravnotako ima tudi podjetje v večinski državni lasti, torej "Uradni list", ki je pač ne le medij za objavljanje uradnih objav (zakonov, predpisov, javne objave) ampak tudi upravljalec zbirke teh podatkov.

In od lastneka leta, če se prav spomnim je vsebina Uradnih listov tudi brezplačno dostopna..

Je pa kar nekaj "dodane vrednosti" pri tako IUS INFO kot pri TAX-FIN-LEX, ki pa tem javno dostopnim podatkom da "novo vsebino" in jim poveča težo. Gre za različne povezave, ki pa NISO niti avtomatične, še manj pa samoumevne.

Indeksacija, povezovanje in smiselno grupiranje predpisov (če naštejem le nekaj) je tisto česar "država" (ali pa Uradni list) ne počne. "Država" vedno lahko poskusi narediti nekaj podobnega kot sta IUS-INFO in TAX-FIN-LEX in tako izrine ti dve podjetji s trga. No problem. Toda zaenkrat trg še kako lepo ceni storitve obeh konkurenčnih podjetij in se zdi, da zlepa ne bo prenehalo povpraševanje po tovrstnih storitvah.

D.

Kar se tiče tax-fin-lex ne vem, koliko je tvoja trditev točna.
vsaj v letu 2005 so imeli le par sto tisoč tolarjev prihodka in več kot 60 miljonov izgube.

Glede na to, da so vsi zakoni javno na voljo in da so tudi full-text indexirani res ne vem, zakaj bi plačeval za hiperlinke, če pa z malo truda lahko najdeš vse.

Ne vem, ampak meni se zdi od vsega začetka sporno to, da nekdo prodaja dostop do javnih zakonov... in to ob nekaj tisoč informatikih, ki so zaposleni po vseh ministrstvih, državnem zboru in drugih državnih organih.

Dodano vrednost jaz vidim kvečjemu v kvalitetnih in strokovnih komentarjih posameznih zakonov; kar pa je pri nas itak problem posebne vrste, saj ti bo 100 svetovalcev interpretiralo ista določila vsaj na 101 način ;-)

Absolutno pa se mi zdi metanje denarja stran, da za dostop do takih stvari in strani plačuje država za svoje uslužbence.
To je vsaj sramota za IT državnih organov.

0902ISXdX je napisal(a):
Kar se tiče tax-fin-lex ne vem, koliko je tvoja trditev točna.
vsaj v letu 2005 so imeli le par sto tisoč tolarjev prihodka in več kot 60 miljonov izgube.

Glede na to, da so vsi zakoni javno na voljo in da so tudi full-text indexirani res ne vem, zakaj bi plačeval za hiperlinke, če pa z malo truda lahko najdeš vse.

Ne vem, ampak meni se zdi od vsega začetka sporno to, da nekdo prodaja dostop do javnih zakonov... in to ob nekaj tisoč informatikih, ki so zaposleni po vseh ministrstvih, državnem zboru in drugih državnih organih.

Dodano vrednost jaz vidim kvečjemu v kvalitetnih in strokovnih komentarjih posameznih zakonov; kar pa je pri nas itak problem posebne vrste, saj ti bo 100 svetovalcev interpretiralo ista določila vsaj na 101 način ;-)

Absolutno pa se mi zdi metanje denarja stran, da za dostop do takih stvari in strani plačuje država za svoje uslužbence.
To je vsaj sramota za IT državnih organov.

 
Dobro, z izgubo mogoče ne bi težil, ker gre za novo podjetje, ki je prvo leto imelo samo stroške.  Drugo pa ne poznam tako dobro, da bi karkoli rekel...zbirka je tudi na straneh DZ, to v zadnjem času najpogosteje tudi sam uporabljam.
Tukaj govorimo o DURSU, a da imajo tudi tam zaposlene informatike ? Verjetno jih ni prav dosti..

lp.m 

DURS ima več kot 100 (morda celo blizu 150) informatikov.

Kar pa se tiče tax-fin-lex: na AJPES je podatek o bilanci za 2004 in 2005, kar pomeni, da so poslovali že v 2004.
Ne vem ,koliko novoustanovljenih firm si lahko privošči izgubo 66mio in biti dve leti praktično brez prihodkov?
Konec koncev ne razvijajo neke "možganske kirurgije", a ne?

Citat: "V skladu s sklenjeno pogodbo so na DURS dobili 400 gesel za dostop do baze podatkov družbe Tax-Fin-Lex, ki jih bodo uporabljali predvsem inšpektorji na terenu. Za eno geslo bodo tako odšteli 7.250 tolarjev, je izračunal Simič. Doslej so za dostop do baze podatkov nekega drugega ponudnika plačevali po več kot 23 tisoč tolarjev za geslo, ob tem da novi ponudnik omogoča dosti lažji in boljši dostop do informacij, je še poudaril Simič. "

7250 tolarjev * 400 = 2,9 mio SIT.
Po mojem je za eno ničlo zgrešil Simič.
In potem je zgoraj omenjenih 23k tolarjev dejansko več kot 3x ceneje.

Ali ni nihče tega vprašal na današnji novinarski konferenci?

IUS INFO naročnina za posamezno geslo znaša nekaj čez 23 KSIT NA MESEC in ne na leto. Na letni ravni bi to bilo okrog 300.000,- SIT, oz. za 400 gesel cca. 120 MIO SIT.

TAX-FIN-LEX pa zaračuna 7250 SIT na mesec in to letno za 400 gesel nanese 34,8 MIO SIT.

Razlika, torej, je, okrog 3-krat, ampak v korist FAX-FIN-LEX. Upoštevati je treba, torej, časovno obdobje in ali gre pri citiranih zneskih za letne ali mesečne naročnine.

V letu 2004 je podjetje, ki ga danes poznamo pod imenom TAX-FIN-LEX zamenjalo lastnika. Kar zadeva novega lastnika gre, torej, za povsem novo podjetje v katerem na novo oblikuje poslovne priložnosti in strategije. V lanskem letu je podjetje spremenilo tudi ime v sedanje.

LP
Darko

Hvala za pojasnilo. Imaš prav. Je pa zmedeno napisan članek.

Se pa vseeno razlikujejo izjave predstavnikov konkurence od Simičevih izjav.
IUS Info trdijo, da imajo za 5x več gradiva, kot ostali.
In ne glede na vse skupaj, bi za tak posel moral biti javni razpis, če si takšnega portalčka ne znajo sami narediti. Pri vseh svojih 100 i kusur informatikih.

Osebno pa dvomim, da je tole Simičeva zasluga. On po mojem zdaj samo brani trdnjavo "po funkciji".
Nekako mi ne deluje kot človek, ki bi se šel kompromitirati zaradi 29mio + ddv in ene plakete ;-)

Ja, IUS INFO ima nekaj čez 1 MIO različnih dokumentov, kar je izjemno veliko gradiva, toda potrebno je poznati podrobnosti zaračunavanja, da se dojame razlika v ceni.

Kar zadeva 100 i kusur informatikov je pa tako, da so informatiki in so informatiki. Nekatera znanja so dokaj specialistična in jih na trgu preprosto ni in jih tudi DURS nima, pa tudi v javni upravi jih ni. To tako je, saj privatni sektor venomer lahko ponudi več specialistom kot to s svojimi plačilnimi razredi počne država. In prav je tako.

LP
Darko

Cena je 7200 tolarjev mesečno x 400 dostopov = 2.880.000 tolarjev x 12 mesecev = 34.560.000 tolarjev letno

Zaradi nabave 400 gesel zmanjšana uporaba drugih podatkovnih baz, čistopisov zakonov
v papirnati obliki in druge literature v skupnem znesku več kot 40 milijonov tolarjev.

Letos se plačuje za en dostop okrog 23.000 tolarjev mesečno, kar je več kot trikrat dražje.

Vse to je bilo predstavljeno na tiskovni konferenci.

Spoštovani udeleženci foruma!

Glede na to, da se ne upate podpisati pod svoja mnenja, stališča in izjave vas prosim, da me po novem letu pokličete na 01/4782-780 in se bomo dogovorili za sestanek, na katerem vam bom osebno predstavil izbiro ponudnika dostopa do baze podatkov, ki smo jo opravili na DURS-u. Po predstavitvi vas bom prosil še za vašo izjavo o utemeljenosti in upravičenosti izbora. Prav tako pričakujem, da boste nato svoje ugotovitve zapisali na tem forumu. Verjamem, da je  najlažje nekoga obtožiti in ob tem ne predstaviti argumentov, toda pri meni to ne deluje, ker ničesar ne skrivam. Preden me pokličete pa vam predlagam, da še preberete veljavni Zakon o javnih naročilih (predvsem 20. člen).

V upanju, da boste zbrali dovolj poguma in se oglasili vam lepo pozdravljam.

Ivan Simič
Generalni direktor DURS

Pod svoja stališča se z veseljem podpišem, še bolj vesel sem, ko tudi sam preberem podpisano sporočilo. Le tako naprej!

LP & Srečno in zdravo vsem na DURSu in Vam osebno!

Darko Bulat

Jaz sem že nekajkrat napisal na tem forumu, da ste v enem letu naredili več, kot vsi vaši predhodniki v 15 letih.
Še vedno pa menim, da ste v tem konkretnem primeru naredili napako; pa še to vsaj jaz dvomim, da gre za vašo napako, ampak da so vam jo pripravili.

Vse dobro vam želim še naprej.


Pripis: podpisujem se pa ne, ker ne želim doživeti ponovnih šikaniranj zaradi svojih mnenj.

Joj, brez želje, da bi bil odvetnik kateregakoli, ampak a se tebi zdi to, da je DURS (tudi) z izbiro novega ponudnika dostopa v specializirano bazo podatkov privarčeval pomembna sredstva zdi "napaka"? Kako za hudiča upaš kaj takega blekniti in še vedno gledati v oči tistega, ki ga obtožuješ za kaj takega?

Ali RES ni absolutno nobena sprememba česarkoli (dobavitelja, metode, načrta, česarkoli) v Sloveniji možna brez apriornega zavračanja?! Kaj in s katerimi argumenti je mogoče prepričati večne dvomljivce, ki dvomijo zgolj zato ker dvomijo?

Simič je, torej, lepo in zgledno napisal, da OSEBNO vabi (pazi, osebno, on, kot državni uslužbenec dokaj visokega nivoja, a si bi ti lahko predstavljal, da se s teboj pogovarja npr. direktor IRSa in te tebi-nič-meni-nič prepričuje v kaj..), da lahko predstavi argumente, ki so vodili k njegovi (in torej ne "podtaknjeni") izbiri.

Evola, a se je mogoče resno pogovarjati?

LP
D.

p. niti luk jeo niti luk mirisao

Moje stališče je, da Simiča zaradi takšne odločitve ne bi smel nihče gnjaviti.
Je direktor, naj odloča in naj polaga račune za svoje odločitev.
Sistem javnih naročil je navadna farsa, vendar ga je kljub temu treba spoštovati.

In dejstvo je, da imaš vsaj nekaj javnih izjav (konkurenčnih ponudnikov), ki so v nasprotju s Simičevimi trditvami.

Overall gre v tem konkretnem primeru za "portal" z vsebinami, ki so dejansko "last" države.... in dejstvo je tudi to, da zakon o javnih naročilih zahteva javni razpis za tako velike vrednosti (v bistvu je tole celo znesek, ki zahteva mednarodni razpis).
Simič je vsekakor ujetnik tega sistema/zakona, ampak to še ne pomeni, da lahko vodi DURS tako, kot je vodil svoje lastno podjetje.

In še zadnjič bom ponovil: Simič je v letu dni naredil več koristnega na DURSU kot vsi njegovi predhodniki skupaj.

Kljub nekoliko bolj spravljivem tonu tvojega zadnjega sporočila bom skušal ovreči še tisto tvojo trditev v kateri izpostavljaš lastništvo države nad določenimi vsebinami portala.

Pri tem bi te opozoril na to, da je po zakonu bazo podatkov res mogoče zaščititi in si je lastiti. Problem nastane takrat, ko nekdo drug iz podatkov samih (in ne iz "baze") rekonstruira bazo, oz. je celo naredi takšno in je oskrbi s takimi povezavami, da je BOLJŠA od originala.

Oba  portala v javni lasti, tako IUS-INFO (in EURO IUS-INFO) kot tudi TAX-FIN-LEX črpata podatke iz povsem javno dostopnih virov, toda njihova vsebina (portala) ni GOLA informacija, ki je že prisotna na npr. Uradnem Listu ali drugih javno dostopnih bazah, temveč je glavna dodana vrednost v urejenosti teh informacij, v njihovi medsebojni vsklajenosti, v specijalističnem indeksiranju (ne indeksira se vse, temveč strogo strokovni termini, pa še ti po določenih težnostnih faktorjih).

Celoten know-how obeh portalov sodi, kakopak, v tehnologijo, ki jo danes pač ni mogoče patentirati, mogoče pa je širitev te tehnologije omejiti ali zajeziti v toliko, kolikor specialistov za to področje, ki bi zares poznali samo drobovje zelo, zelo, zelo malo.

No, upam, da ni treba biti Einstein, da se ugotovi, da je TAX-FIN-LEX nastal po odhodu Zlate Tavčar iz IUS-SOFTWARE. Toda, tako deluje kapitalizem in konkurenca.

Naposled, ZAGOTOVO bo IUS-SOFTWARE premislil o višini naročnine oz. o drugih prvinah zaračunavanja (npr. v ceni nekaj čez 23 KSIT/mesec je všteto le do 5 MB vsebine na mesec, oz. do 25 ur uporabe portala).

LP
Darko

Darko,
vse kar si napisal drži in nimam pripomb.
Trdim samo to, da vsaj po mojem mnenju Tax-fin-lex ne bi smel dobiti tega posla brez javnega razpisa.
Če se ne motim, DURS ne bi smel z njimi podpisati pogodbe tudi zato, ker je podjetje imelo izgubo.
Tudi sicer ni ravno enostavno postati usposobljen dobavitelj za državno upravo.

Kar se pa tiče cene naročnine: eno je cena, drugo je pa trditev, da nihče razen Tax-fin-lex nima takšnega produkta.
Če slednje drži, potem je razprava o ceni itak brezpredmetna.

Pozicija: ne poznam nikogar na IUS software, niti ne pri podobnih firmah.

0219K21 je napisal(a):
Joj, brez želje, da bi bil odvetnik kateregakoli, ampak a se tebi zdi to, da je DURS (tudi) z izbiro novega ponudnika dostopa v specializirano bazo podatkov privarčeval pomembna sredstva zdi "napaka"? Kako za hudiča upaš kaj takega blekniti in še vedno gledati v oči tistega, ki ga obtožuješ za kaj takega?

Ali RES ni absolutno nobena sprememba česarkoli (dobavitelja, metode, načrta, česarkoli) v Sloveniji možna brez apriornega zavračanja?! Kaj in s katerimi argumenti je mogoče prepričati večne dvomljivce, ki dvomijo zgolj zato ker dvomijo?

Simič je, torej, lepo in zgledno napisal, da OSEBNO vabi (pazi, osebno, on, kot državni uslužbenec dokaj visokega nivoja, a si bi ti lahko predstavljal, da se s teboj pogovarja npr. direktor IRSa in te tebi-nič-meni-nič prepričuje v kaj..), da lahko predstavi argumente, ki so vodili k njegovi (in torej ne "podtaknjeni") izbiri.

Evola, a se je mogoče resno pogovarjati?

LP
D.

p. niti luk jeo niti luk mirisao

 
Pizda, niti Mensa ni več, kar je bila...ali je samo nagnjenost k uvlačenju tako močna.., ts, ts :)

lp.m

palcom je napisal(a):


Pizda, niti Mensa ni več, kar je bila...ali je samo nagnjenost k uvlačenju tako močna.., ts, ts :)

lp.m

Niti ne, pač pa sem na določen način (še vedno) sentimentalno vezan za IUS-INFO, katerega prvo različico (IUS-INFO BBS) sem postavil 15.7.1989. In pač spremljam ever-since kolikor se le da. In vem, da je strupeno drag. TAX-FIN-LEX je pač osvežitev, saj dokazuje, da je konkurenca možna celo na tako ozko specializiranem področju.

Pozdravljeni!

V zvezi z vašimi navedbami bi poudaril, da po vsem tem kar sem videl in po vseh izjavah, ki sem jih prejel od ostalih ponudnikov sem prepričan, da v trenutku izbire in tudi v tem trenutku, nihče ne ponuja takšnega dostopa do baze podatkov s časovnicami, kot jo ponuja Tax - Fin - Lex. V kolikor vas bo dovolj zainteresiranih bomo organizirali predstavitev ponudbe Ius infa in Tax - Fin - Lexa. Sam se videl obe predstavitvi in tudi predstavnik podjetja Ius software je povedal, da tega kar ponuja Tax - Fin - Lex, Ius info še ne omogoča. 

Verjamem, da so obstajale izjave konkurenčnih ponudnikov, toda od desetih ponudnikov, ki so bili omenjeni v medijih, jih je devet priznalo, da ta trenutek ne ponujajo tega kar ponuja deseti ponudnik, to je Tax - Fin - Lex.

Zakon o javnih naročilih v konkretnem primeru, ko je le eden ponudnik, ne zahteva javnega razpisa. Predlagam vam, da preberete določbe 3. točke 1. odstavka 20. člena Zakona o javnih naročilih. V Dursu nam je najbolj pomembno, da dobimo najboljšo in najcenejšo ponudbo (storitev), katero bo lahko uporabljajo čim več zaposlenih. Ta trenutek, za leto 2007, je to ponudba Tax - Fin - Lexa.

Glede na vse razprave pričakujemo, da bo do začetka izbire ponudnika za leto 2008, na trgu več ponudnikov. Na ta način bomo lahko izbrali še boljšo in seveda (ker bo konkurenca) tudi cenejšo ponudbo (storitev). To pa bo imelo pozitivne učinke tudi pri vas, saj boste lahko tovrstne storitve pridobivali po dosti nižjih cenah.

Lep pozdrav vsem,

Ivan Simič
generalni direktor DURS

 

XMINI31 je napisal(a):
Glede na to, da se ne upate podpisati pod svoja mnenja, stališča in izjave vas prosim, da me po novem letu pokličete na 01/4782-780 in se bomo dogovorili za sestanek, na katerem vam bom osebno predstavil izbiro ponudnika dostopa do baze podatkov, ki smo jo opravili na DURS-u.

Ivan Simič
Generalni direktor DURS

Spoštovani g. Simič, vsaka čast, za spremljanje tega foruma (celo izven delovnega, oz. v vašem prostem času). Do sedaj sem od visokih državnih funkcionarjev tak način komuniciranja z javnostmi zasledil le pri redkih (dr. Gantarju, g. Banovcu, dr. Mrkaiću...)

Osebno sem mnenja, da je tak, neposreden pristop koristen vsaj zaradi:
1.) Neposredne predstavitve vaših stališč, ki so (pre)pogosto presejana skozi novinarski filter, ki ima svoje zakonitosti in omejitve
2.) Ker taako sami neposredno dobite vpogled v drugačna mnenja najrazlčnejših posameznikov

Se pa zavedam, da tako angažiranje, za ljudi na položajih kot je vaš, predstavlja poseben napor.

Skratka: le tako naprej (vsaj kar se komuniciranja tiče) :)

0902ISXdX je napisal(a):
Moje stališče je, da Simiča zaradi takšne odločitve ne bi smel nihče gnjaviti.
Je direktor, naj odloča in naj polaga račune za svoje odločitev.
Sistem javnih naročil je navadna farsa, vendar ga je kljub temu treba spoštovati.

In dejstvo je, da imaš vsaj nekaj javnih izjav (konkurenčnih ponudnikov), ki so v nasprotju s Simičevimi trditvami.

Overall gre v tem konkretnem primeru za "portal" z vsebinami, ki so dejansko "last" države.... in dejstvo je tudi to, da zakon o javnih naročilih zahteva javni razpis za tako velike vrednosti (v bistvu je tole celo znesek, ki zahteva mednarodni razpis).
Simič je vsekakor ujetnik tega sistema/zakona, ampak to še ne pomeni, da lahko vodi DURS tako, kot je vodil svoje lastno podjetje.

In še zadnjič bom ponovil: Simič je v letu dni naredil več koristnega na DURSU kot vsi njegovi predhodniki skupaj.

To je seveda večkrat prezrto dejstvo. Pred njim pa je še kar nekaj časa ne ? Nabolje (kar se  kritike tiče)  bi jo  vozil, če bi bil na smrt skregan z JJ in Bajukom. 

IUS Info trdi drugače, in sicer (citiram): " Tomaž Isk ra, direktor podjetja Ius Software, pravi, da bi se na javni razpis Dursa gotovo prijavili. "Ker javnega razpisa ni bilo in nam niso znane zahteve, težko ocenjujem, ali bi tudi morebitni drugi ponudniki lahko ustrezali potrebam Dursa. Zagotovo pa lahko glede na odločitev o izbiri, ki je bila objavljena v Uradnem listu, ugotovimo, da IUS-INFO v celoti izpolnjuje zahteve Dursa, saj ponuja preverjene, visokokakovostne, ažurne in celovite informacije z davčnega in finančnega področja, in sicer v obsegih, ki so tudi do 93-krat večji kot pri izbranem ponudniku," trdi Tomaž Iskra "


Objavljeno 23.12.2006

Pozdravljeni!

Žal mi je, da g. Iskra in Ius Software nista prišla na četrkovo tiskovno konferneco, da bi predstavila svojo ponudbo. Vse je bilo pripravljeno za predstavitev, pa še predstavniki Tax - Fin - Lexa so bili tam. Vabilo smo jim poslali pisno in še sporočili ustno. Verjetno niso bili pripravljeni na javno soočenje.

Poleg tega pa je predstavnika Ius Software, ki je bil s strani direktorja g. Tomaža Iskre pooblaščen za komuniciranja z Durs-om, izjavil, da Ius info ne ponuja tega, kar ponuja Tax - Fin - Lex.

Lep pozdrav,

Ivan Simič
Gneralni direktor DURS-a

XMINI31 je napisal(a):


Pozdravljeni!

Žal mi je, da g. Iskra in Ius Software nista prišla na četrkovo tiskovno konferneco, da bi predstavila svojo ponudbo. Vse je bilo pripravljeno za predstavitev, pa še predstavniki Tax - Fin - Lexa so bili tam. Vabilo smo jim poslali pisno in še sporočili ustno. Verjetno niso bili pripravljeni na javno soočenje.

Poleg tega pa je predstavnika Ius Software, ki je bil s strani direktorja g. Tomaža Iskre pooblaščen za komuniciranja z Durs-om, izjavil, da Ius info ne ponuja tega, kar ponuja Tax - Fin - Lex.

Lep pozdrav,

Ivan Simič
Gneralni direktor DURS-a

 
o, da nam je več takih javnih uslužbencev...
enga srečnega in zdravega gospod Simič :))