Hmm..Meni je zanimivo..Stranka morala dokazati, da bi lahko zmagala na sodiscu!! Torej mora stranka vedeti ze v naprej kako bi odlocilo sodisce?? Lepo vas prosim.Potem sploh odvetnika nebi potrebovala, ce je vse jasno ze v naprej. Stranka naj javno objavi ime in priimek malomarnega odvetnika.Tako se bodo bodoce stranke same odlocile ali taksnemu odvetniku lahko zaupajo!

Jasno, da so se dobro zavarovali, saj so si sami spisali pravila.
Končni razplet tožbe sploh ni pomemben.
Pomembno je dejstvo, da je odvetnik ravnal malomarno (=zamudil rok za ugovor) in to bi moralo biti dovolj, da se mu na veke vekomaj odvzame odvetniška licenca.
Pa naj gre potem kot pravnik v službo pisati pravilnike o požarni varnosti :-))).

"Pri dokazovanju morebitne škode, nastale zaradi ravnanja odvetnika, pa velja stališče, da mora oškodovanec dokazati, da bi s tožbo ali drugim dejanjem, ki ga je odvetnik opustil, tudi uspel. V konkretnem primeru bo torej potrebno dokazati, da bi oškodovanec s tožbo uspel dokazati nezakonito odpoved delovnega razmerja, dosegel reintegracijo k delodajalcu ter izplačilo vseh prejemkov iz delovnega razmerja. "
V opisanem primeru je očitna malomarnost odvetnika provzročila izgubo tožbe, kar sploh ni problem dokazati, če je odvetnik zamudil rok in nima tehtnega razloga za opravičilo zamude. V takšnem preprostem primeru bi bilo edino prav, če mora odvetnik dokazati, da bi spor bil izgubljen tudi v primeru, če on ne bi zamočil. Drugače je zadeva bizarna. Ne rečem, da je v nekaterih situacijah težko oceniti in dokazati, da je v postopku odvetnik ravnal narobe, ampak v primerih očitnih kiksov in dokazane malomarnosti pa ne bi smelo biti tako, kot ste opisali.
 lp.m

palcom, v odškodninskih tožbah vedno tožnik mora dokazovati nastanek škode in ne obratno. Kaj lahko je mogoče, da je odvetnik zares stranki preprečil nastanek še večje škode in stroške zaradi podaljšanega pravdanja.

0219K21 je napisal(a):
palcom, v odškodninskih tožbah vedno tožnik mora dokazovati nastanek škode in ne obratno . Kaj lahko je mogoče, da je odvetnik zares stranki preprečil nastanek še večje škode in stroške zaradi podaljšanega pravdanja.

 
Valjda, da vem...človek. Škoda je nastala s tem, da jo je s svojim ravnanjem izločil iz postopka. Stranka je tožila z nameni in ciljem, ki ga ni dosegla predvsem zato, ker jo je onemogočil odvetnik. To ti je valjda jasno in če tožim za 10 mio, me je tip onemogočil v igri težki 10 mio, amen.

Naprej pa naj odvetnik dokaže, da je z malomarnostjo v bistvu stranki prišparal stroške, ker bi tožbo zgubila ipd. Saj to naj ne bi bil problem za odvetnika, verjetno manjši, kot za stranko, ki je odvetnika potrebovala. Saj je sploh neumnost, da govoriš o nekem denarju, ki ga je prišparal, ker bi izgubila; če ni bilo šanse, da spor dobi, zakaj je prevzel stranko in ji ni povedal, da nima šans ? Bljak.

lp.m

Saj tega je še pa še v Sloveniji (najbrž tudi drugje). Ni vsak odvetnik dober odvetnik. In vsak kdaj kaj pozabi. Da se pa zmeraj vsi izogibajo odgovornosti, je pa prav žalostno. Če bi bil ta odvetnik vsaj malo pošten, bi pristopil do stranke in povedal, da je pač zasral in predlagal neko odškodnino. Zgleda, da je treba zahtevati pogodbo s klavzulo, ki bo opredeljevala odškodnino za primere malomarnosti. Ampak to tudi nič ne velja v primeru hude malomarnosti, ker lahko odvetnik zahteva ali se pritoži, pa gre vse skup vseeno na sodišče. Tako da... ta naš pravnosodni sistem je še večje sranje kot zdravstvo.

Zaščiteni kot beli medvedi. Pa to ni vse. Ta je bil neroden. Navadno se med seboj dogovori, a naredi tako, da nič ne moreš. Če so navedbe resnične, je človek očitno šlampast in sramota našemu (slovenskemu) odvetniškemu poklicu. Kaj le je mislil?

Hehe a niso podobno sposobni tudi sodniki, tožilci ipd. Na drugi strani pa mladi kandidati čakajo za nastop državnega pravniškega izpita po 6 let. Kje točno piše, da bo študent ki ima povprečje 9.XX tudi dober odvetnik sodnik tožilec... (če hočete tudi zdravnik, ekonomist, ...) To je resnična slabost našega izobraževalnega sistema.

vedno tvegamo.
tožeča stranka je prevzela tveganja da bo zgubila. kolikšna je verjetnost dogodka zanemarimo. do tu vse lepo in prav.
odvetnik je njeno tveganje izgube odpeljal v smeri proti 1, kar pomeni da je 100% izgubila. kaj pa če bi se pritožil kolikšna je verjetnost pozitivnega izida.
iz tega se da razbrat odgovor kaj naj z odvetnikom.
vnaprej je kriv, ne pa da breme dokazovanja leži na stranki.
samo bodimo realni, živimo v sloveniji in ne v avstraliji.

Sej v tem primeru je potem simpl - advokat ma črno na belem, da je stranko obvestil da je zadeva brezupna in da ni šanse, da dobi, stranka pa mu je potem s podpisom naročila da mora vseeno vztrajati.

In če tega ceglca advokat nima? Ime v cajtng, pa odškodnina. Za model odškodnine lahko vzamemo vsote, ki jih evropsko sodišče prisoja slovenskim državljanom, ker doma niso mogli priti do sodnega procesa v razumnem roku.

Saj, ne rečem, lahko da je res zamočil in zamudil rok za pritožbo. Toda, potrebno se je zavedati, da gre za pritožbo na višjo inštanco po tistem, ko se je prvostopenjsko sodišče že izreklo in napisalo sodbo na podlagi vseh listinskih dokazov, izjav prič in na sploh, vsega kar je bilo zajetega v pravdi.

Da bi pritožba uspela bi morala najprej sodba biti pomanjkljiva (torej, bodisi nepopolno ali netočno ugotovljeno dejansko stanje, napačna uporaba materijalnega prava ali kršitev procedure), to napako bi moral ODVETNIK in nihče drug, zaznati, je pravilno oceniti in opisati, ter to oceno bi moralo Višje sodišče upoštevati, da bi naredilo kaj? Tipično, da bi razveljavilo sodbo in je vrnilo v novo odločanje. Toda, lahko, da bi je zgolj potrdilo.

In tukaj je catch. Odvetnik na tej stopnji postopka vedno lahko reče, da je ocenil, da je sodba bila videti tako dobro napisana in "vodotesna", da ni našel prav nobene opore za pritožbo in da zgoljs formalno pritožbo nebi uspel.

V tem primeru bi bil kriv, kajpak, le tega, da stranki ni predstavil celotne zgodbe in je kvečjemu napotil na drugega odvetnika, ker on tega ne more več zastopati.

Med odvetnikom in stranko, zlasti stranko, ki izgublja oz. je verjetno, da bo izgubila nemalokrat pride ho hudih sporov. Kar še vedno ne pomeni, da je odvetnik kriv. Odvetniki ne delajo čudežev. Tako kot zdravniki, poskusijo kar se da, toda če je zadeva brezupna je pač brezupna.

LP
D.

P.S. Pa da nau zdaj kdo začel s kakimi zdravilci v pravu. Tega pač ni.

palcom je napisal(a):

 
Valjda, da vem...človek. Škoda je nastala s tem, da jo je s svojim ravnanjem izločil iz postopka. Stranka je tožila z nameni in ciljem, ki ga ni dosegla predvsem zato, ker jo je onemogočil odvetnik. To ti je valjda jasno in če tožim za 10 mio, me je tip onemogočil v igri težki 10 mio, amen.

Naprej pa naj odvetnik dokaže, da je z malomarnostjo v bistvu stranki prišparal stroške, ker bi tožbo zgubila ipd. Saj to naj ne bi bil problem za odvetnika, verjetno manjši, kot za stranko, ki je odvetnika potrebovala. Saj je sploh neumnost, da govoriš o nekem denarju, ki ga je prišparal, ker bi izgubila; če ni bilo šanse, da spor dobi, zakaj je prevzel stranko in ji ni povedal, da nima šans ? Bljak.

lp.m

 
odlično :))

to je zato, ker je plačan po tarifi (hiperprodukciji pravd in pisnih vlog v pravdi) ne pa za uspešno pravdanje

EdiSce je napisal(a):


odlično :))

to je zato, ker je plačan po tarifi (hiperprodukciji pravd in pisnih vlog v pravdi) ne pa za uspešno pravdanje

O pa ja de. Nekateri odvetniki v nekaterih primerih celo sprejmejo nagrado za zastopanje šele po uspešno končani pravdi, a to pomeni zgolj to, da so skupaj s svojo stranko sprejeli nase tveganje za uspeh.

Toda, če potegnem paralelo z npr. borzno posredniškimi hišami, le-te kasirajo venomer, ne glede na to, če stranka z vrednostnim papirjem ustvari dobiček ali izgubo.

Tako potem tudi pri pravdanju velja, da v primeru zmage pravde sicer s svojo stranko dobijo tudi odvetniki, toda kadar stranka pravdo izgubi, izgubi je sama.

LP
D.

Sej, problem je natanko v tem. V ignoranci. V odnosu. Mi je čisto jasno kakšne nebuloze so sposobne stranke sproducirati. In ne vem v čem je težava da odvetnik stranki ne reče: "Lej Joža, nimaš prow, ker ... in tvoja zadeva je zgublena. Če se ne strinjaš,lahko še vedno delam zate, seveda boš ša podpisal izjavo o mojem nasveu. Lahko maš pa kle seznam slovenskih advokatov pa vzem drucga." Lahko pa reče npr. "Težko bo, nč ne oblubm, plačilo odvisno od uspeha". Jasno s fizikalnci je križ. Bolš je delat s firmam. Edino kar v resnici želim je tole. V vseh poklicih imamo stručkote, večino povprečnežev (najbrž zaradi definicije povprečja :) ), in eno majhno leglo mazačev. Razen pri zdravnikih in odvetnikih. Čakam dne, da 1% državljanov spozna da je mogoče da so obstajajo odvetniki in zdravniki, ki so mazači.

0219K21 je napisal(a):


O pa ja de. Nekateri odvetniki v nekaterih primerih celo sprejmejo nagrado za zastopanje šele po uspešno končani pravdi, a to pomeni zgolj to, da so skupaj s svojo stranko sprejeli nase tveganje za uspeh.

Toda, če potegnem paralelo z npr. borzno posredniškimi hišami, le-te kasirajo venomer, ne glede na to, če stranka z vrednostnim papirjem ustvari dobiček ali izgubo.

Tako potem tudi pri pravdanju velja, da v primeru zmage pravde sicer s svojo stranko dobijo tudi odvetniki, toda kadar stranka pravdo izgubi, izgubi je sama.

LP
D.

 
po mojih spoznanjih, ki sem jih pridobil v 20 letnem življenju v gospodarstvu (od tega v večino na svojem), se za nagrado po uspehu dogovorijo samo v primerih, ko je sodna praksa do nule utečena in je zmaga praktično zagotovljena,  procent pa je seveda tak, da vsaj za 3x presega tisto kar bi dobil po tarifi ...


sicer pa imajo princip plačila po contingency odlično vpeljav v ZDA, navkljub tvoji paraleli z borznoposredniškimi hišami

če bi to uvedli tudi pri nas, bi pregovorno slovensko kverulantsvo upadlo vsaj za nekaj procentov (le kdo bi se ukvarjal z v vnapej zgubljenimi tožbami)

Takšno borzno hišo bi pa tudi jaz uporabljal ;-)

0219K21 je napisal(a):


O pa ja de. Nekateri odvetniki v nekaterih primerih celo sprejmejo nagrado za zastopanje šele po uspešno končani pravdi, a to pomeni zgolj to, da so skupaj s svojo stranko sprejeli nase tveganje za uspeh.

Toda, če potegnem paralelo z npr. borzno posredniškimi hišami, le-te kasirajo venomer, ne glede na to, če stranka z vrednostnim papirjem ustvari dobiček ali izgubo.

Tako potem tudi pri pravdanju velja, da v primeru zmage pravde sicer s svojo stranko dobijo tudi odvetniki, toda kadar stranka pravdo izgubi, izgubi je sama.

LP
D.

 
Za en drek paralelo si potegnil.

EdiSce je napisal(a):

 
po mojih spoznanjih, ki sem jih pridobil v 20 letnem življenju v gospodarstvu (od tega v večino na svojem), se za nagrado po uspehu dogovorijo samo v primerih, ko je sodna praksa do nule utečena in je zmaga praktično zagotovljena ,  procent pa je seveda tak, da vsaj za 3x presega tisto kar bi dobil po tarifi ...


sicer pa imajo princip plačila po contingency odlično vpeljav v ZDA, navkljub tvoji paraleli z borznoposredniškimi hišami

če bi to uvedli tudi pri nas, bi pregovorno slovensko kverulantsvo upadlo vsaj za nekaj procentov (le kdo bi se ukvarjal z v vnapej zgubljenimi tožbami)

 brez skrbi, da je tudi v ZDA tako - saj odvetniki niso osli.

lukav je napisal(a):

 brez skrbi, da je tudi v ZDA tako - saj odvetniki niso osli.

 
a tarifo imajo tudi ali je plačilo vprašanje, ki se določa v pogodbi o zastopanju po principu svobodnih pogajanj?

Paralela je povsem na mestu.

Odvetnik dela na tožbi. In tožbo izgubi. Odvetnik vseeno pokasira za svoje storitve po točkah.
Borznik dela na portfelju. In portfelj pogori. Borznik vseeno pokasira provizije.

Vinci je napisal(a):
Saj tega je še pa še v Sloveniji (najbrž tudi drugje). Ni vsak odvetnik dober odvetnik. In vsak kdaj kaj pozabi. Da se pa zmeraj vsi izogibajo odgovornosti, je pa prav žalostno. Če bi bil ta odvetnik vsaj malo pošten, bi pristopil do stranke in povedal, da je pač zasral in predlagal neko odškodnino. Zgleda, da je treba zahtevati pogodbo s klavzulo, ki bo opredeljevala odškodnino za primere malomarnosti. Ampak to tudi nič ne velja v primeru hude malomarnosti, ker lahko odvetnik zahteva ali se pritoži, pa gre vse skup vseeno na sodišče. Tako da... ta naš pravnosodni sistem je še večje sranje kot zdravstvo.

Odvetniki so tudi zavarovani za skodo (podobno kot zdravniki v ZDA). Ne vem ce vsi in ne vem ce je to obvezno, a nekateri so.

Se mi zdi, da je obvezno. Ampak redki bodo "plačali," ker v Sloveniji odgovornosti ni pripravljen sprejeti praktično noben.

Janezp je napisal(a):


Odvetniki so tudi zavarovani za skodo (podobno kot zdravniki v ZDA). Ne vem ce vsi in ne vem ce je to obvezno, a nekateri so.

Dvakrat ugibaj zakaj je edina organizacijska oblika odvetniške pisarne, če le-ta deluje kot podjetje d.n.o.? Če je odvetnik posameznik je to zasebnik, ki opravlja dejavnost (odvetnik). Torej zakaj? Mar meniš, da odvetniki tako kot kakšni d.o.o.-jčki lahko naredijo škodo in nikome ništa gredo, zaprejo firmo ali kaj? Vsak odvetnik za svoje početje ODGOVARJA Z VSEM SVOJIM PREMOŽENJEM, pa najsi gre za zadnjega odvetnika na vasi ali pa za Stojana Zdolška ali Petra Čeferina ali Mira Senico.

LP
D.

Raje imam zvezo "odgovarja z vsem svojim premoženjem". Ker to se da enostavno preveriti v primerih ko zagusti. Garantira je bolj tako, beseda ni konj. Isto nam govorijo zdravniki, lekarnarji in kaj vem kdo še vse - da imajo odgovorno službo. Odgovarjal je pa kdo? Odgovornost je recimo izpolnjevanje davčne napovedi; so mi dacarji izmerili odgovornost v tolarjih ko sem zaje.... napoved. Ajd.

I stand corrected. Tudi sicer je pravilno "odgovarja", saj d.n.o. pomeni družba z neomejeno odgovornostjo. Sem ustrezno popravil originalni prispevek.

LP
Darko

In zakaj odvetniška pisarna Senica ni v bazi podatkov na AJPES?
Je pa zanimiva Čeferinova bilanca ;-)

Ker Miro Senica ima očitno le lastno odvetniško pisarno in nima partnerjev. Registrski organ za samostojne odvetnike je Odvetniška zbornica.

LP
D.

0219K21 je napisal(a):
Ker Miro Senica ima očitno le lastno odvetniško pisarno in nima partnerjev. Registrski organ za samostojne odvetnike je Odvetniška zbornica.

LP
D.

 Oziroma zato, ker ni dovolil javne objave računovodskih izkazov v Ajpesu.

A je to tudi možno?

0219K21 je napisal(a):
Saj, ne rečem, lahko da je res zamočil in zamudil rok za pritožbo . Toda, potrebno se je zavedati, da gre za pritožbo na višjo inštanco po tistem, ko se je prvostopenjsko sodišče že izreklo in napisalo sodbo na podlagi vseh listinskih dokazov, izjav prič in na sploh, vsega kar je bilo zajetega v pravdi.

Tukaj teče beseda izključno tem, da je zamudil rok za pritožbo....do zadnje sodne inštance je zadeva odprta in to kar hočeš sugerirati, da naj bi zaradi sklepa prvostopenjskega sodišča kazalo v smer izgube tožbe, se zdi napačno; v okolju, kjer so sodbe na prvi stopnji pogosto naravnost smešne upam trditi, da je možnost pozitivne sodbe na naslednji stopnji najmanj enaka, če ne celo večja...kaj praviš  ?

lp.m