Izbrani forum: Glavni forum
Izbrana tema: članek Intervju: Krizo bomo čutili še dolgo, morda deset ali več let
Strani: 1
sporočil: 7.025
Ne samo subvencije kmetom,vse subvencije je treba ukinit,ker le te
uplivajo na prosti trg.
sporočil: 30.643
miroko je napisal(a):Predvsem je treba ukiniti subvencije bančnikom.
Ne samo subvencije kmetom,vse subvencije je treba ukinit,ker le te uplivajo na prosti trg.
sporočil: 153
Halo: gibalo kapitalizma ni pohlep ampak dobicek-bi lahko rekli
tudi POHLEP PO DOBICKU
sporočil: 2.730
Ne vem zakaj gospod Clark govori o protekcionizmu v pogojniku
(..."najhuje, kar bi se nam lahko zgodilo, je
protekcionizem"...).
Če ZDA subvencionirajo svoje kmete, da se jim splača proizvajati koruzo, ki jo potem predelajo v alkohol za E85 gorivo, namesto, da bi raje kupovale alkohol iz cenejšega sladkornega trsa iz Južne Amerike, kjer ga je na trgu dovolj, je to zame neumestna zaščita (ali protekcionizem).
Sploh se mi zdi bedasto, ali pa zavjajoče govoriti o "bio" gorivih, pridelanih iz biomase, ki jo vzgojijo prav za ta namen. Za "alkoholno" koruzo ali "biodizel" oljno repico je treba vložiti preveč energije v obliki obdelovalnih nafte za traktorje, gnojila, pesticide, namakanje itd., da bi lahko govorili o ekologiji. Drugo je, če tovrstna goriva izdelajo iz organskih odpadkov, ki bi sicer zgnili, bilanca pa je še vedno vprašljiva.
Ali niso napačne tudi vse druge gospodarske kalkulacije v katerih ni ovrednoten vpliv na okolje?
Ali je že kdo ponovno preučil možne meje razvoja glede na omejitve oz. dostopnost surovin na Zemlji. Eno tako celovito analizo so nazadnje delali pred 35 leti...
V intervjuju pa me je zbodla še izjava o pohlepu kot gibalu kapitalističnega razvoja. D. Clark pravi da je gibalo razvoja dobiček, da pa so pričakovanja vlagateljev prevelika...
Kje je torej meja med dobrim pohlepom in škodljivim pohlepom?
Če ZDA subvencionirajo svoje kmete, da se jim splača proizvajati koruzo, ki jo potem predelajo v alkohol za E85 gorivo, namesto, da bi raje kupovale alkohol iz cenejšega sladkornega trsa iz Južne Amerike, kjer ga je na trgu dovolj, je to zame neumestna zaščita (ali protekcionizem).
Sploh se mi zdi bedasto, ali pa zavjajoče govoriti o "bio" gorivih, pridelanih iz biomase, ki jo vzgojijo prav za ta namen. Za "alkoholno" koruzo ali "biodizel" oljno repico je treba vložiti preveč energije v obliki obdelovalnih nafte za traktorje, gnojila, pesticide, namakanje itd., da bi lahko govorili o ekologiji. Drugo je, če tovrstna goriva izdelajo iz organskih odpadkov, ki bi sicer zgnili, bilanca pa je še vedno vprašljiva.
Ali niso napačne tudi vse druge gospodarske kalkulacije v katerih ni ovrednoten vpliv na okolje?
Ali je že kdo ponovno preučil možne meje razvoja glede na omejitve oz. dostopnost surovin na Zemlji. Eno tako celovito analizo so nazadnje delali pred 35 leti...
V intervjuju pa me je zbodla še izjava o pohlepu kot gibalu kapitalističnega razvoja. D. Clark pravi da je gibalo razvoja dobiček, da pa so pričakovanja vlagateljev prevelika...
Kje je torej meja med dobrim pohlepom in škodljivim pohlepom?
Strani: 1
