Trajnostni projekt za razvoj blagovne znamke Diši po Prekmurju je nizkoproračunski - od leta 1997 do danes so pridobili slabih 30 milijonov tolarjev evropskih sredstev in subvencij kmetijskega ministrstva, v regiji pa niso dobili podpore.

Samo še kupce morajo pridobiti, uradniške bebce, ki so jim napolnili žepe s tujim denarjem, so že pridobili.

Ko sem začel brati članek o tem kvazipodjetniškem projektu, sem samo čakal, kdaj se v tekstu pojavijo uradniški pohabljenci, ki so presodili komu dati tuj denar. Ni bilo potrebno prav dolgo čakati in evo jih. Smo že prišli do "sredstev" in subvencij. Pa še za proizvodnjo hrane gre, kjer vsak pameten človek ve, da ni nobene perspektive, ker se njena cena neprestano znižuje zaradi vstopov cenejših ponudnikov na evropske trge.

Bolano.