Slovenija je že 15 let ena sama korupcija. Seveda se ni vse začelo šele ob osamosvojitvi, ampak že veliko prej, še v nekdanji Jugoslaviji.

Komunistična korupcija je bila zelo raznolika in je obsegala prioritetno razdeljevanje stanovanj in drugih ugodnosti čefurjem, takoj potem, ko so javno vstopili v ZKS.

Vendar pa je treba pripomniti, da so bili podobnih ugodnosti deležni tudi Slovenci, ki so pod Milanom Kučanom pogodbeno vstopili v Zvezo komunistov Slovenije. ZKS je v drugi polovici osemdesetih let rabila precej širšo paleto aktivistov, kot jo je bila ideološko zmogla zagotoviti, zato je problem rešila na zelo izviren način. Kjerkoli je ZKS mogla, predvsem pa v okoljih, kjer je bil Kučan ugotovil, da komunajzerska droga med članstvom popušča, so po njegovih osebnih navodilih občinski partijski sekretarji pričeli pristopitvene kontakte z ljudmi, ki v tedanji ZKS, po takrat normalnih kriterijih, niso imeli kaj iskati. Običajno je Partija tem ljudem ponujala stanovanja, kredite in službe.

Aranžma članstva je večinoma imel status - inkognito. Praviloma so ti prikriti člani ZKS imeli veliko večje ugodnosti, kot so jih imeli borci, upokojenci ali delavci.

Vidimo torej, da Milan Kučan s korupcijo ni bil pričel šele po osamosvojitvi, ampak že veliko prej.

Enfrice.