Slovenija je že 15 let ena sama korupcija. Seveda se ni vse začelo šele ob osamosvojitvi, ampak že veliko prej, še v nekdanji Jugoslaviji.

Komunistična korupcija je bila zelo raznolika in je obsegala prioritetno razdeljevanje stanovanj in drugih ugodnosti čefurjem, takoj potem, ko so javno vstopili v ZKS.

Vendar pa je treba pripomniti, da so bili podobnih ugodnosti deležni tudi Slovenci, ki so pod Milanom Kučanom pogodbeno vstopili v Zvezo komunistov Slovenije. ZKS je v drugi polovici osemdesetih let rabila precej širšo paleto aktivistov, kot jo je bila ideološko zmogla zagotoviti, zato je problem rešila na zelo izviren način. Kjerkoli je ZKS mogla, predvsem pa v okoljih, kjer je bil Kučan ugotovil, da komunajzerska droga med članstvom popušča, so po njegovih osebnih navodilih občinski partijski sekretarji pričeli pristopitvene kontakte z ljudmi, ki v tedanji ZKS, po takrat normalnih kriterijih, niso imeli kaj iskati. Običajno je Partija tem ljudem ponujala stanovanja, kredite in službe.

Aranžma članstva je večinoma imel status - inkognito. Praviloma so ti prikriti člani ZKS imeli veliko večje ugodnosti, kot so jih imeli borci, upokojenci ali delavci.

Vidimo torej, da Milan Kučan s korupcijo ni bil pričel šele po osamosvojitvi, ampak že veliko prej.

Enfrice.

Res je.
In iz tistega obdobja tudi izvira Kučanova moč, da ne rečem priljubljenost.
Še leta 1990 je potekalo intenzivno novačenje (beri: dodeljevanje stanovanj in kreditov).

Kako si drznete tako nesramno blatiti našega ljubljenega vodjo?! Zgrožen sem!