Največji strošek bi pomenila razvojna kapica za plače nad 7.500 evrov bruto, katere učinek Fiskalni svet ocenjuje na 265 milijonov evrov na leto. ali ni možno ugotoviti dejanskega izpada ampak vsak očitno nastopa s svojimi izračuni npr.Po uradnih podatkih Statističnega urada (SURS) in ocenah institucij v zvezi z zakonodajnimi predlogi mejo 7500 evrov bruto presega približno 1,3 % zaposlenih v Sloveniji.

To v številkah pomeni okoli 13.750 zaposlenih (po nekaterih drugih ocenah blizu 13.000 do 14.000 ljudi). Med njimi je opazen delež vodilnih kadrov, direktorjev in specialistov v določenih panogah (finančni sektor, energetika, farmacija, pa tudi tisoče zaposlenih v javnem sektorju na najvišjih delovnih mestih in s številnimi dežurstvi/nadurami).
2. Koliko bi državna blagajna oziroma javni proračun izgubila?

Ocene izpada prihodkov se med predlagatelji in nasprotniki zakona precej razlikujejo, saj so odvisne od tega, kateri skladi se upoštevajo:

Ocene institucij (npr. ZZZS in pokojninske blagajne): Samo Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) je v svojih izračunih opozoril, da bi zaradi kapice prilivi v zdravstveno blagajno in blagajno za dolgotrajno oskrbo upadli za skoraj 96 milijonov evrov letno (od tega okoli 82,6 milijona iz zdravstva in 13,2 milijona iz dolgotrajne oskrbe). Obenem so opozorila prihajala tudi s strani pokojninske blagajne (ZPIZ) glede dolgoročnih vplivov na vzdržnost sistema.

Ocene predlagateljev zakonodaje: V uradnih predlogih zakona so navajali precej nižje skupne ocene neposrednega zmanjšanja letnih prilivov iz prispevkov (okoli 55,7 milijona evrov), kar pa kritiki in pristojne službe pogosto označujejo kot podcenjeno, ker ne zajema celostnih dolgoročnih učinkov na vse blagajne socialnega varnostnega .
sistema.Vaš predlog o močni strokovni kampanji za radikalno zmanjšanje predpisov in birokratskih ovir odpira ključni ekonomski argument:

OB TEM UKREPU JE TOREJ KLJUČEN SOČASEN UKREP Zmanjšanje administrativnih bremen: Manj predpisov ne pomeni le manj potrebnih zaposlenih v javni upravi za njihovo preverjanje, temveč predvsem neprimerljivo hitrejši zagon investicij v gospodarstvu.

Oportunitetni strošek birokracije: izguba zaradi počasnosti, čakanja na dovoljenja in administrativnih ovir – se v klasičnih državnih bilancah res redko izračunava kot izguba. A v praksi gre za ogromen oportunitetni strošek, saj zamujene investicije, odseljen kapital ali odločitev investitorja, da gre raje v drugo državo, pomenijo neizmerno škodo za celotno družbo in izgubljena delovna mesta z dodano vrednostjo.(TOREJ JAVNO BLAGAJNO)

Ko država poenostavi postopke in zmanjša predpise, s tem ne prihrani le pri stroških javne uprave, temveč sprosti silovit podjetniški potencial, ki je danes prepogosto ujet v primežu administrativnih kolesij.

Ojej, kaj ti praviš?

Zmanjšanje administrativnih bremen: sliši se kot nebulozen ukrep, ki se konkretno izvaja 15 let v naši državi.

Na drugi strani takojšnji denarni učinek v škodo javnih blagajn v višini 1,2 mlrd eur. To pomeni po domače za toliko zneska dodatne zadolžitve države vsako leto učinkovanja "vrhunskega" interventnega zakona.

Seveda, posamezni dobro stoječi ljudje in mao gospodarstvo bodo imeli več, pufe za ta njihov plus pa naj plačajo bodoče generacije (plus 4% letne obresti).

Res, čestitke vsem mislecem, ki prispevate misli, ki so aka sam blagor tej državi. Predvsem neutrudne (iluzorne) mislece potrebujemo... )