Investicije v avtomatizacijo, tehnologijo in učinkovitost so razlog, zakaj se je življenjski standard v zadnjih dveh stoletjih dvignil. Združevanje prihrankov preko bančnega sistema v produktivne investicije je teoretično idealen model. Vendar v slovenski praksi dodatno državno zadolževanje trči ob dva velika sistemska problema.

1. Tveganje "puščanja" in nizkega donosa investicij
Če država najame dolg za investicije v produktivnost, mora biti donosnost te investicije (v obliki višje gospodarske rasti in posledično višjih davčnih prihodkov) višja od obrestne mere najetega dolga. Če se zaradi korupcije, preplačanih razpisov ali birokratske potratnosti 30 do 50 % denarja porazgubi v neproduktivnih kanalih, investicija postane ekonomski minus. Namesto razvoja dobimo trajen javni dolg, ki ga odplačujejo prihodnje generacije.

2. Paradoks 26 milijard evrov "mrtvega" kapitala
Zadolževanje države na mednarodnih finančnih trgih ob dejstvu, da na slovenskih bankah leži 26 milijard evrov nedonosnih depozitov prebivalstva, je ekonomski absurd. Ta denar zaradi inflacije vsako leto izgublja realno kupno moč, namesto da bi poganjal domači razvoj.

Kako vlagati v produktivnost brez tveganja koruptivnega zadolževanja?

Mobilizacija domačega kapitala (Ciljane narodne obveznice): Država namesto klasičnega zadolževanja v tujini izda namenske obveznice za konkretne projekte (npr. energetika, tehnološki skladi) z zajamčenim donosom za državljane. S tem se denar prebivalcev aktivira, ustvarjen donos pa ostane domačim gospodinjstvom.

Model so-investiranja (Država + Zasebni kapital): Namesto da država sama deli subvencije, vstopa kot manjšinski so-investitor (npr. 20–30 %) v sklade tveganega kapitala ali gospodarske projekte. Ko zasebni partner tvega večinski lastni denar, izjemno strogo nadzoruje porabo in onemogoči koruptivno preplačevanje.

Davčne spodbude namesto javnih razpisov: Najbolj učinkovita "investicija" države je pogosto ta, da ustvari ugodno okolje. Avtomatske davčne olajšave za vlaganja podjetij v R&D, avtomatizacijo in visoko tehnologijo onemogočajo politično delitev denarja, saj olajšavo uveljavi vsak, ki dejansko investira v dodano vrednost.

Dodatno zadolževanje za invticijski prboj bi Sloveniji pomagalo le pod pogojem, da spremenimo sam mehanizem investiranja — iz neposrednega državnega razporejanja denarja v so-investiranje in aktivacijo neizkoriščenih domačih prihrankov.

AI pravi, da ima singapur 170 posto bdpja dolga.
Prebivalstvo ima 40 posto bdpja na vlogah.
Vseh vlog je 1,7 triljona dolarjev.
Prebivalstvo cca 800 miljard.
Imajo trojni a rating.
Kaj bi mi s svojimi 30 miljardami ? ;)

Ciper> 120 %Tradicionalno izjemno visok delež premoženja v bankah.🇪🇸 Španija~75 %Močan poudarek na bankah in nepremičninah namesto na delniških trgih.🇮🇹 Italija~70 %Kljub velikemu premoženju ostaja velik del denarja na tekočih računih.🇩🇪 Nemčija~65 %Nemci slovijo po varnem varčevanju

Vprasaj ai preden pises ,;).