Zelo zanimiv članek. Upam, da bo tudi slovenska kmetijska politika prepoznala potencial tega področja. Ob vse bolj nepredvidljivih vremenskih razmerah bo treba več pozornosti nameniti gojenju odpornejših poljščin z višjo dodano vrednostjo, ne pa se zanašati predvsem na monokulture. Pogled iz zraka še vedno razkriva, da velik del slovenskih njiv zaseda koruza, namenjena predvsem krmi živali.
V Sloveniji že imamo podjetja, ki razvijajo vrhunske rešitve na področju fermentacije, alternativnih beljakovin in trajnostne prehrane. Med njimi so Grashka, Acies Bio, Juicy Marbles, Eternal, Borgla in Ayatana.... To so podjetja z znanjem, inovacijami in mednarodnim potencialom.
Zato upam, da bo tudi Ministrstvo za kmetijstvo del sredstev, ki so danes namenjena predvsem tradicionalnim oblikam kmetijstva in živinoreji, usmerilo tudi v razvoj teh novih tehnologij. Ne gre za zamenjavo enega z drugim, temveč za diverzifikacijo in pripravo slovenskega kmetijstva na prihodnost. Svetovni trendi kažejo, da bo fermentacija in proizvodnja neživalskih beljakovin v prihodnjih desetletjih pomemben del prehranskega sistema – in prav bi bilo, da Slovenija pri tem ne ostane ob strani.

Grashka, Acies Bio, Juicy Marbles, Eternal, Borgla in Ayatana.... To so podjetja z znanjem, inovacijami in mednarodnim potencialom.

Tili vsi skup verjetno nimajo deset miljonov promet.
Ai pravi da cca 13.

Resna kmetija z 2 miljoni litri mleka ima npr miljon prometa.

Resitev je dejansko vec koruze in vecje zivinorejske kmetije kot so trenutno.
Iz 100 do 200 na 1000 molznic.


Dejstvo je da je pri nas danost za mlecno proizvidnjo in je prav da se to razvija, prek izdelkov iz mleka npr.
Od oka bi lahko ta segment prinesel do par miljard prometa.

Ob trenutnem stanju zivilske industrije, ko velikobmleka konca v italiji, to najbrz ni aktualno.

Se strinjam, da slovensko kmetijstvo potrebuje tudi učinkovito mlečno proizvodnjo in da imamo za to dobre naravne pogoje. Prav tako je res, da omenjena podjetja danes po prometu še niso primerljiva z velikimi kmetijskimi sistemi.

Vendar pa skoraj nobeno uspešno podjetje ni začelo s stotinami milijonov evrov prometa. Vsa so začela kot majhna podjetja, ki so temeljila na znanju, razvoju in izdelkih z visoko dodano vrednostjo. Prav v tem vidim njihov pomen.

Ne zagovarjam zmanjševanja mlečne proizvodnje ali živinoreje, ampak diverzifikacijo. Poleg tradicionalnih panog potrebujemo tudi nove kulture, kot je na primer čičerika, stročnice in druge rastline, odpornejše na sušo, ter njihovo predelavo v fermentirane izdelke z visoko dodano vrednostjo. Tako zmanjšujemo tveganja, povečujemo prehransko varnost in ustvarjamo nova delovna mesta.

Mislim, da prihodnost ni v izbiri ali mleko ali fermentirani rastlinski izdelki, ampak v tem, da razvijamo oboje. Slovenija je premajhna, da bi stavila samo na eno karto. Prav raznolikost je lahko naša največja prednost.