Izbrani forum: Glavni forum
Izbrana tema: članek Uradno: Članice IEA na trg pošiljajo 400 milijonov sodov nafte iz strateških rezerv
Strani: 1
sporočil: 2.120
Nedavna odločitev držav G7 in širše skupine držav članic
International Energy Agency o sprostitvi približno 400 milijonov
sodčkov nafte iz strateških rezerv je namenjena blaženju motenj na
svetovnem naftnem trgu. Te motnje so povezane predvsem s
transportom skozi Strait of Hormuz, eno ključnih svetovnih
energetskih ozkih grl, skozi katero običajno potuje približno 20
milijonov sodčkov nafte na dan.
Če je transport skozi ožino moten, je mogoče del pretoka preusmeriti po alternativnih naftovodih mimo ožine. Ocenjuje se, da je takih zmogljivosti približno 4 milijone sodčkov na dan, kar pomeni potencialni neto izpad okoli 15 milijonov sodčkov dnevno. Ob takšnem scenariju mesečna motnja pomeni približno 450 milijonov sodčkov izgubljene ponudbe, kar je zelo blizu količine, ki jo države zdaj sproščajo iz rezerv.
Sprostitev 400 milijonov sodčkov lahko ob izpadu približno 15 milijonov sodčkov na dan pokrije približno 26 dni motnje. Ker je bilo približno 12 dni motenj že mimo, ta ukrep dejansko predstavlja še približno dva tedna dodatnega blaženja trga. To kaže, da ukrep ne rešuje strukturnega problema, temveč predvsem časovno premosti obdobje največje negotovosti.
Ključni element je dejstvo, da se sproščene rezerve kasneje običajno ponovno napolnijo. Če se 400 milijonov sodčkov ponovno kupi v obdobju približno 200 dni, to pomeni dodatno prihodnje povpraševanje približno 2 milijona sodčkov na dan. Na svetovnem trgu, kjer dnevna poraba znaša okoli 100 milijonov sodčkov, to predstavlja približno 2 % dodatnega povpraševanja.
Trg nafte je znan po zelo nizki kratkoročni elastičnosti ponudbe in povpraševanja. Empirične študije kažejo, da lahko že 1 % spremembe v ponudbi ali povpraševanju povzroči približno 10–20 % spremembo cene. Zaradi tega lahko dodatno povpraševanje v višini 2 milijonov sodčkov na dan ustvarja pomemben cenovni pritisk.
Pred trenutnim šokom se je cena nafte gibala približno okoli 60 USD na sodček. Po motnji in delni stabilizaciji s sproščanjem rezerv se je cena stabilizirala približno med 85 in 90 USD. Če pa se zaradi ponovnega polnjenja rezerv pojavi dodatno povpraševanje, lahko glede na strukturo trga pričakujemo, da bi se ravnotežna cena lahko približala okoli 100 USD na sodček.
Za makroekonomijo je pomembno, da inflacijski pritisk izhaja iz primerjave s predšokovno ravnjo. Premik cene iz 60 na približno 100 USD pomeni približno 67-odstotno rast cene energije. Takšen premik se prenaša v širše gospodarstvo preko transporta, logistike, petrokemije in številnih industrijskih vhodnih stroškov.
Empirična pravila kažejo, da približno 10 % rast cene nafte poveča inflacijo za približno 0,3–0,5 odstotne točke. Višje cene energije lahko hkrati zmanjšajo gospodarsko rast, saj povečujejo stroške proizvodnje in zmanjšujejo realni dohodek potrošnikov.
Glavni zaključek je, da sproščanje strateških rezerv lahko začasno stabilizira trg, vendar pogosto zgolj zamika prilagoditev cen. Ko se začne proces ponovnega polnjenja rezerv, se lahko pojavijo novi cenovni pritiski, zaradi katerih se cena nafte stabilizira na trajnejši višji ravni. Dosedanji potek vojne pa bo dvignila svetovno inflacijo v letošnjem letu za okoli dve odstotni točki.
Če je transport skozi ožino moten, je mogoče del pretoka preusmeriti po alternativnih naftovodih mimo ožine. Ocenjuje se, da je takih zmogljivosti približno 4 milijone sodčkov na dan, kar pomeni potencialni neto izpad okoli 15 milijonov sodčkov dnevno. Ob takšnem scenariju mesečna motnja pomeni približno 450 milijonov sodčkov izgubljene ponudbe, kar je zelo blizu količine, ki jo države zdaj sproščajo iz rezerv.
Sprostitev 400 milijonov sodčkov lahko ob izpadu približno 15 milijonov sodčkov na dan pokrije približno 26 dni motnje. Ker je bilo približno 12 dni motenj že mimo, ta ukrep dejansko predstavlja še približno dva tedna dodatnega blaženja trga. To kaže, da ukrep ne rešuje strukturnega problema, temveč predvsem časovno premosti obdobje največje negotovosti.
Ključni element je dejstvo, da se sproščene rezerve kasneje običajno ponovno napolnijo. Če se 400 milijonov sodčkov ponovno kupi v obdobju približno 200 dni, to pomeni dodatno prihodnje povpraševanje približno 2 milijona sodčkov na dan. Na svetovnem trgu, kjer dnevna poraba znaša okoli 100 milijonov sodčkov, to predstavlja približno 2 % dodatnega povpraševanja.
Trg nafte je znan po zelo nizki kratkoročni elastičnosti ponudbe in povpraševanja. Empirične študije kažejo, da lahko že 1 % spremembe v ponudbi ali povpraševanju povzroči približno 10–20 % spremembo cene. Zaradi tega lahko dodatno povpraševanje v višini 2 milijonov sodčkov na dan ustvarja pomemben cenovni pritisk.
Pred trenutnim šokom se je cena nafte gibala približno okoli 60 USD na sodček. Po motnji in delni stabilizaciji s sproščanjem rezerv se je cena stabilizirala približno med 85 in 90 USD. Če pa se zaradi ponovnega polnjenja rezerv pojavi dodatno povpraševanje, lahko glede na strukturo trga pričakujemo, da bi se ravnotežna cena lahko približala okoli 100 USD na sodček.
Za makroekonomijo je pomembno, da inflacijski pritisk izhaja iz primerjave s predšokovno ravnjo. Premik cene iz 60 na približno 100 USD pomeni približno 67-odstotno rast cene energije. Takšen premik se prenaša v širše gospodarstvo preko transporta, logistike, petrokemije in številnih industrijskih vhodnih stroškov.
Empirična pravila kažejo, da približno 10 % rast cene nafte poveča inflacijo za približno 0,3–0,5 odstotne točke. Višje cene energije lahko hkrati zmanjšajo gospodarsko rast, saj povečujejo stroške proizvodnje in zmanjšujejo realni dohodek potrošnikov.
Glavni zaključek je, da sproščanje strateških rezerv lahko začasno stabilizira trg, vendar pogosto zgolj zamika prilagoditev cen. Ko se začne proces ponovnega polnjenja rezerv, se lahko pojavijo novi cenovni pritiski, zaradi katerih se cena nafte stabilizira na trajnejši višji ravni. Dosedanji potek vojne pa bo dvignila svetovno inflacijo v letošnjem letu za okoli dve odstotni točki.
sporočil: 9.244
Skratka, če bi iz Bruslja poklicali Putina in ga prosili, da načrpa
več v tankerje plus usposobijo nazaj naftovod preko Ukrajine, bi
kmalu imeli v EU vsaj 80% problema pomanjkanja rešenega. A zakaj bi
to naredili, če lahko še malo špekuliramo, da bo čez 20 dni v
Perzijskem zalivu zavladal mir. Kaj pa, če ne bodo tedaj problemi
tam še rešeni in bodo še Saudijci rekli, da še dodatno zategujejo
pas - pač iz nekega razloga?
Bi zmogla Ursula poklicati Putina in mu rekla, dajmo se zmenit? A kaj če Putinovski reče njej, lahko, vendar Ukrajini ne smete dobaviti orožja niti dati denarja za več kot 30 mlrd eur?
(Pa so rekli pametni, da bodo Rusi kmalu jedli travo in sestavljali rakete iz pralnih strojev. Še Finance so nekako posvojile to "logiko"... eh, kako se vse skupaj lahko obrne... v Emratih, Kuvajtu in Bahrainu trenutno mlrd dolarjev izgub niti ne štejejo več. Niti prodaja supešportnih avtov in zlatih školjk jih sedaj ne reši. Le dogovor z Iranom, a tudi oni tako kot Ursula tega ne zmorejo. Ja, svet je majhen, res, še posebej v glavah ljudi...)
Bi zmogla Ursula poklicati Putina in mu rekla, dajmo se zmenit? A kaj če Putinovski reče njej, lahko, vendar Ukrajini ne smete dobaviti orožja niti dati denarja za več kot 30 mlrd eur?
(Pa so rekli pametni, da bodo Rusi kmalu jedli travo in sestavljali rakete iz pralnih strojev. Še Finance so nekako posvojile to "logiko"... eh, kako se vse skupaj lahko obrne... v Emratih, Kuvajtu in Bahrainu trenutno mlrd dolarjev izgub niti ne štejejo več. Niti prodaja supešportnih avtov in zlatih školjk jih sedaj ne reši. Le dogovor z Iranom, a tudi oni tako kot Ursula tega ne zmorejo. Ja, svet je majhen, res, še posebej v glavah ljudi...)
Strani: 1
