Normalen človek z normalnimi potrebami si kupi majhen, lahek in cenovno ugoden avtomobil za vsakdanjo rabo.

Taki avtomobili imajo danes zelo majhno kubaturo motorja in bencinski pogon.

[]
Normalen človek z normalnimi potrebami si kupi majhen, lahek in cenovno ugoden avtomobil za vsakdanjo rabo.

Taki avtomobili imajo danes zelo majhno kubaturo motorja in bencinski pogon.

Hhmm?...odvisno kako definiraš "normalne potrebe" in kaj si predstavljaš po "vsakdanjo rabo".

Jaz bi te dopolnil:
1) Uporabnik z dnevnimi potrebami od 20- 40 km si kupi majhen, lahek in cenovno ugoden avtomobil zelo majhno kubaturo motorja in bencinski pogon.
2) Uporabnik z dnevnimi potrebami od 20- 40 km, ki živi v lastni nepremičnini, opremljeni z fotovoltaiko, si kupi majhen, lahek in cenovno ugoden električni avtomobil.
3) Racionalen uporabnik z dnevnimi potrebami od 150+ km ali tedenskimi potrebami 2000+ km, kjer v kabini v povprečju sedijo 4 potniki in se rad vozi v vseh vremenskih neprilikah, si kupi dieselski agregat okrog 2000 cm3 in 150+ konjskih moči.
4) Trendovski in z cashem nafilan uporabnik z dnevnimi potrebami od 150+ km ali tedenskimi potrebami 2000+ km, po možnosti s fotovaltaiko na strehi hiše, ob kateri počiva tudi 30+ m2 velik pool, si kupi električarja z ceno 80k+ EUR.

Potem imaš še opcije, ko se križajo interesi pod raličnimi opcijami in je potrebno sklepat neke kompromise. Ne me prosim lovit za te meje...ker sem jih nametal kar tako, čez palec.

[wesko]
> []
> Normalen človek z normalnimi potrebami si kupi majhen, lahek in cenovno ugoden avtomobil za vsakdanjo rabo.
>
> Taki avtomobili imajo danes zelo majhno kubaturo motorja in bencinski pogon.



Hhmm?...odvisno kako definiraš "normalne potrebe" in kaj si predstavljaš po "vsakdanjo rabo".

Jaz bi te dopolnil:
1) Uporabnik z dnevnimi potrebami od 20- 40 km si kupi majhen, lahek in cenovno ugoden avtomobil zelo majhno kubaturo motorja in bencinski pogon.
2) Uporabnik z dnevnimi potrebami od 20- 40 km, ki živi v lastni nepremičnini, opremljeni z fotovoltaiko, si kupi majhen, lahek in cenovno ugoden električni avtomobil.
3) Racionalen uporabnik z dnevnimi potrebami od 150+ km ali tedenskimi potrebami 2000+ km, kjer v kabini v povprečju sedijo 4 potniki in se rad vozi v vseh vremenskih neprilikah, si kupi dieselski agregat okrog 2000 cm3 in 150+ konjskih moči.
4) Trendovski in z cashem nafilan uporabnik z dnevnimi potrebami od 150+ km ali tedenskimi potrebami 2000+ km, po možnosti s fotovaltaiko na strehi hiše, ob kateri počiva tudi 30+ m2 velik pool, si kupi električarja z ceno 80k+ EUR.

Potem imaš še opcije, ko se križajo interesi pod raličnimi opcijami in je potrebno sklepat neke kompromise. Ne me prosim lovit za te meje...ker sem jih nametal kar tako, čez palec.

Odlično si povedal in lepo nadaljeval mojo misel.

Iz teh ugotovitev izhaja, da naj se izdelujejo vsi trije pogoni za vsak okus in potrebo.

Najbolj narobe je prisiljevati, da bodo vsi obvezno imeli elektriko, ker tudi praktično tehnično ne gre skozi.

Tudi ne vidim potrebe, da ima vsaka znamka 30, 40 modelov in verzij vozil.

Vsi po vrsti imajo velike finančne težave, avtomobili pa dragi.

Razen če se dnevno ne voziš po avtocestah na velike razdalje, je bencin v pednosti. Cenejši, enostavnejši, lažji. Elektrika je za blokarje, se pravi za večino mestnih prebivalcev, neuporabna, enako za podeželje, če se ne vozijo dnevno v Ljubljano, ali drugo večje mesto v službo. Ostanejo samo v hišah stanujoči mestni avtomobilisti za vožnjo po mestu in tisti ki jim firma na lizing najame avto za nekaj let. Privat je po nekaj letih najtežje prodati električnega.