Kako? Podobno kot pri gasilcih, PV jim obljubi denar potem pa na njega pozabi, ker dobi, npr.Mirovni inštitut, za katerega živ bog ne ve, kaj koristnega počne, cca 3,5 mio evrov. Tako bo tudi s skrajšanim delovnim tednom*. Najbolj ga zagovarjajo v javni in državni upravi, prvi ga bodo zahtevali in ga tudi dobili. Popolna ekonomska, gospodarska, organizacijska, politična zmeda. No, ta mesec bo mir, ker so vsi na počitnicah z nutrijami.
*delavcev primanjkuje na vseh koncih in krajih. Če bodo uvedli 30 urni tednik bo potrebno 2000 policajev več, 10.000 zdravstvenega osebja več, 4000 varnostnikov več, 10.000 učiteljev več itd.itd.(vsega tega več tako ali tako ni!) odebelili se bodo na UE in občinah. Do bridkegha konca za vogalom.

Sam še večjo zgago delajo, potem naj uvedejo za gradbeništvo benificirano del dobo in časti država tri mesce. Ker tole je skrb za tiste ki že tako in tako malo nardijo .

Ali pomeni 30 urni delovnik tudi polno pokojnino po 40 letnemu 30 urnemu delu-kje to piše ?

Na eni strani DELOdajalec, na drugi pa MESECjemalec. Jemal bi, dalal pa ne bi. Pogoje postavlja jemalec. Ki ne mara dela. Bolno. Vse za lenuhe.

To je le napaka v izrazu, zato ne skrbi. Delodajalec ne daja dela, ampak ga kupuje od ponudnikov. Zato bi bil bolj ustrezen izraz "delokupec". Najbrž je to ostanek posebnega odnosa slovencev do nemških gospodarjev, so mislili, da jim ti gospodarji omogočajo preživetje, torej da jim dajejo delo.

To je napisano za javno upravo?

ZSSS

Trenutna »koronakriza« za prihodnost dela prinaša mnoge izzive:

* Na področju dela od doma oziroma dela na daljavo so mnogi morali sprejeti izziv o usklajevanju dela in zasebnosti ter poiskati pogosto težko določljivo mejo med delom in prostim časom ter pravico do odklopa;
* Na področju digitalizacije, avtomatizacije in robotizacije dela pa se postavlja vprašanje, ali bodo krizne razmere delovale kot pospešek na področju uvajanja samodejne tehnologije (saj so stroji in roboti odporni na bolezen covid-19);
www.zsss.si/30-let-z...dela-2020/

PRAVICA DO ODKLOPA - ZABRISANOST MEJE MED DELOM IN PROSTIM ČASOM

Po nedavni anketi britanskega časnika The Guardian ima 64 % udeležencev težave z »odklopom« od dela po koncu delavnika. Današnja »priklopljena« delovna kultura od nas kot delojemalcev pogosto zahteva dosegljivost 24 ur na dan, 7 dni v tednu, za katero ne prejmemo nikakršnega nadomestila, kaj šele nagrade. Sprijaznili smo se s prepričanjem, da gre zgolj za enega od stranskih učinkov našega časa, spregledali pa dejstvo, da za vsak delovnik oddelamo še nekaj neplačanih nadur in s tem škodujemo svojemu zdravju in blagostanju. Med ogroženimi se na primer znajdejo posamezniki, zaposleni v zagonskih podjetjih, zdravstvu, računovodstvu in oglaševanju.

Raziskave kažejo, da neprestana dosegljivost prek klicev, sporočil, e-pošte in družbenih omrežij izničuje pozitivne učinke, ki jih sicer prinaša delo, tj. zdravje, blagostanje in medsebojno povezanost. Od dela se moramo odklopiti tudi miselno, ne zgolj telesno, sicer smo v nevarnosti za:

* kognitivno preobremenjenost,
* čustveno izčrpanost,
* negativna čustvena stanja (npr. anksioznost in depresivnost),
* nezadovoljstvo v medosebnih odnosih, tako znotraj kot izven delovne organizacije (npr. več sporov v partnerski zvezi),
* kronični stres ter
* izgorelost.

Zabrisanost meje med delom in prostim časom posredno ogrozi tudi delodajalca, saj prispeva k:

* absentizmu,
* fluktuaciji,
* deviantnosti,
* šibkejši organizacijski pripadnosti ter
* omejeni produktivnosti.

Količina časa, ki ga posameznik porabi za spremljanje in odgovarjanje na e-pošto, pravzaprav ni osrednjega pomena; negativen učinek se kaže že ob samem pričakovanju, da lahko vsak čas prispe službeni klic ali sporočilo, kar imenujemo anticipatorni stres. Tudi če k neprestani dosegljivosti nismo zavezani, pa nas včasih premami že sama radovednost, ali se je zgodilo kaj pomembnega. S tem tudi sami brišemo meje med delom in prostim časom.

Zabrisanost meje med delom in prostim časom pa je zgolj košček mozaika četrte industrijske revolucije. Če želimo v svojem poklicu uspeti, ni dovolj, da ga opravljamo ravnodušno. Moramo ga oboževati in živeti zanj, svoje navdušenje pa povrh oglaševati na družbenih omrežjih, s čimer stopamo še en korak bližje temu, da se naša identiteta zliva z delodajalčevo. Elon Musk pravi, da bomo svet na bolje spremenili šele pri 80- do 100-urnem delovniku. Iz tovrstnih zgodb o uspehu in iz motivacijskih sporočil, kot je »Don’t stop when you’re tired, stop when you’re done.«, razberemo, da danes poveličujemo deloholizem.

Antropološke študije kažejo, da v predkapitalistični dobi nismo bili tako obsedeni z delom. V srednjem veku je delovnik angleških kmetovalcev obsegal zgolj 150 dni na leto. Čeprav so tudi oni delali po 8 in več ur dnevno, je bil njihov čas bolje uravnotežen z odmori za zajtrk, kosilo, popoldanski počitek in večerjo ter z verskimi in drugimi prazniki. V 21. stoletju smo temu naredili konec; delo je postalo nova vera, medtem ko so sprostitev, hobiji, vzgoja otrok in branje knjig v prostem času postali znaki lenobe. Živimo v času neprekinjenega delovnika, ki ga dodatno spodbujajo LinkedIn, Slack, Viber, Yammer in druga poslovna družbena omrežja. Prekinitev delovnega razmerja je za posameznika torej lahko problematična, saj zamaje velik del njegove identitete. Marsikdo si ravno zaradi strahu pred izgubo službe ne upa biti nedosegljiv …

Premik v nasprotno smer je z letom 2017 naredila Francija. Tamkajšnja podjetja so zaposlenim dolžna zagotoviti pravico do odklopa od tehnologije. Točen dogovor naj bi kandidati z delodajalcem dosegli vnaprej, v odsotnosti le-tega pa je delodajalec dolžen objaviti jasne zahteve glede dosegljivosti izven delovnika. Reforma je bila sprejeta kot varovalo pred izgorelostjo, nespečnostjo, slabimi medosebnimi odnosi ter nasičenostjo z informacijami. Tudi na ravni EU smo priča podobnim regulacijam, vendar se soočamo s težavo, da zakonodaja težko dohaja vsakodnevne tehnološke spremembe. Poleg tega še ni razrešeno vprašanje o sankcioniranju kršitev.

»Vse težave človeštva izhajajo iz človekove nezmožnosti, da bi v tišini sam sedel v sobi,« je v 17. stoletju dejal francoski filozof Blaise Pascal. Kaj naj torej storimo, da se bomo lažje odklopili? Kaj naj storimo, da bomo spet začeli ceniti prosti čas?

* Kot delojemalci lahko delamo na čuječnosti, ki nam pomaga prevzeti nadzor, ki nam ga pričakovanja na delovnem mestu odvzemajo.
* Na organizacijski ravni lahko uvedemo dneve brez e-pošte ali pa se dosegljivost izven delovnika izmenično dodeljuje različnim zaposlenim.
* Kot delodajalci lahko določimo interval nedosegljivosti in se ga strogo držimo na vseh ravneh delovne organizacije.
* Če delovno mesto zahteva dosegljivost izven delovnika, to kot delodajalci formalno izrazimo že vnaprej, v začetnih fazah selekcijskega postopka.

Kljub črnogledosti v prispevku naj poudarim, da se nekateri posamezniki lažje prilagodijo na opisane zahteve kot drugi oziroma »priklopljenosti« niti ne doživljajo kot stresor. Kot primer prilagam citat z enega od forumov na to temo: “We actually aren’t supposed to reply to e-mails or take calls after hours, but I always check my work e-mail as part of my prep routine for the next day. I hardly ever reply to anything, though I do it partly because I enjoy my work, but mostly because I actually like spending a few minutes each night giving my next day a mental once-over, because I think way better at night than first thing in the morning. Having a vague idea of what needs to get done beforehand lets me take a few minutes to just enjoy my coffee, recline my chair and just wake up properly. Easily worth sacrificing 15 – 20 minutes of my evenings for.”
psihologijadela.com/...o-odklopa/
cekin.si/izobrazevan...endom.html
svetkapitala.delo.si...opa-175388

[FIN-467473]
Ali pomeni 30 urni delovnik tudi polno pokojnino po 40 letnemu 30 urnemu delu-kje to piše ?

Da, to je cilj te spremembe v ZDR-1. Torej, 30-urni delovnik mora biti v podjetju vzpostavljen kot polni delovni čas (in ne npr skrajšani) in bo potem enak 40-urnemu delovniku. Če seveda ne bo še kakšna sprememba v pokojninski reformi, ki jo bodo začeli zdaj pripravljati.

To je super priložnost za nadure. 40 ur delaš še naprej, 30 bo pa dovolj za polno plačo. Najmanj 33% povišica za isto delo, ker pa gre za nadure pa še toliko več. Na zdravje!

Ampak nadure ti mora delodajalec odobriti -- in plačati.. Razen, če govorimo o JS :))

A sicer pa se ne moreš zmenit za 33% povišico brez teh kolobocij z urami? Si poskusil tudi pri drugem ponudniku?

Jaz sem pa na to gledal drugače. 25% manj dela za isto plačo, super!

In zaslužiti, spoštovana, zaslužiti. Če bodo vsi delavci v Hofru, Sparu itd enako zaslužili, jih bo pa časovno za četrtino manj, bo mporal Hofer, Spar itd poiskati nove delavce (ki jih ni!) in si s tem naložiti nove stroške. Potem jajca ne bodo več po 20 centov, bodo po 30. In 800 novih delavcev (ki jih ni) v Hofru, Sparu itd bo moralo imeti 80 novih šefov. Ti mogoče bodo, posebej še če bodo uvedli kvote. V Hofru,Sparu itd najbrž moške. Distopično videnje? AI na pohodu s padcem NI ali kot bi rekel Brglez padec NI je naravno pravo AI!

[lojze1]
In zaslužiti, spoštovana, zaslužiti. Če bodo vsi delavci v Hofru, Sparu itd enako zaslužili, jih bo pa časovno za četrtino manj, bo mporal Hofer, Spar itd poiskati nove delavce (ki jih ni!) in si s tem naložiti nove stroške. Potem jajca ne bodo več po 20 centov, bodo po 30. In 800 novih delavcev (ki jih ni) v Hofru, Sparu itd bo moralo imeti 80 novih šefov. Ti mogoče bodo, posebej še če bodo uvedli kvote. V Hofru,Sparu itd najbrž moške. Distopično videnje? AI na pohodu s padcem NI ali kot bi rekel Brglez padec NI je naravno pravo AI!

V Nemčji rešujejo da so police prazne. Imajo artikle ki gredo vse ostalo so zmetal ven in glej ga zlomka kadra dovolj

Ko bomo na urgenci, in se zdravnik ne bo rabil javiti na telefon da te nujno operira, se bomo vprašali o smiselnosti
tega člena.
Pa gasilec se tudi ne bo rabil javiti, pa vodovodar tudi ne.....

Še holob se te ne bo oglasil, mogoče ona nutrija.

Kaj delo, gnar naj dajo. Pa tiho naj bojo, ce ne jih bomo tozili. Zakonodaja je napisana tako, kot bi jo pisal avtist, ki hoce in noce.

[trocki]
A sicer pa se ne moreš zmenit za 33% povišico brez teh kolobocij z urami? Si poskusil tudi pri drugem ponudniku?

Jaz sem pa na to gledal drugače. 25% manj dela za isto plačo, super!

No, vsaj pošteno si povedal.
Od kje pa misliš da denar pride, z neba?

Avtist je zelo mili izraz za to vlado.

[XDONA1]
> [trocki]
> A sicer pa se ne moreš zmenit za 33% povišico brez teh kolobocij z urami? Si poskusil tudi pri drugem ponudniku?
>
> Jaz sem pa na to gledal drugače. 25% manj dela za isto plačo, super!

No, vsaj pošteno si povedal.
Od kje pa misliš da denar pride, z neba?

Denar pride iz tiskarne ;)

[trocki]
> [XDONA1]
> > [trocki]
> > A sicer pa se ne moreš zmenit za 33% povišico brez teh kolobocij z urami? Si poskusil tudi pri drugem ponudniku?
> >
> > Jaz sem pa na to gledal drugače. 25% manj dela za isto plačo, super!
>
> No, vsaj pošteno si povedal.
> Od kje pa misliš da denar pride, z neba?

Denar pride iz tiskarne ;)

Ja, saj pravim, tebi prihaja iz tiskarne. Jaz ga pa moram zaslužiti, z delom.

Delodajalec(drzavni ali zasebni) ima sklenjene pogodbe. Delavec pa bo povedal, kdaj se mu ljubi in kdaj se mu ne ljubi delati. Pri vseh sociologih, psihologih, psihiatrih, terapevtih, filozofih, antropologih in nevemsekaksnem sodru, dajemo v vlado/politiko nenormalne ljudi, ki nicesar ne razumejo, imajo sovrazen odnos do vsega pozitivnega in bi o vsem odlocali. Do pike, vejice, podpicja, oklepaja in zavitega oklepaja.

> > [XDONA1]
> > > [trocki]
>
> Denar pride iz tiskarne ;)

Ja, saj pravim, tebi prihaja iz tiskarne. Jaz ga pa moram zaslužiti, z delom.

obstajajo podjetja v privatni lasti, ki samo recejo "ej ecb daj nam denar" in ze pride sveze obran z drevesa.

[]
> > > [XDONA1]
> > > > [trocki]
> >
> > Denar pride iz tiskarne ;)
>
> Ja, saj pravim, tebi prihaja iz tiskarne. Jaz ga pa moram zaslužiti, z delom.

obstajajo podjetja v privatni lasti, ki samo recejo "ej ecb daj nam denar" in ze pride sveze obran z drevesa.

Misliš komercialne banke ali kaj drugega? Verjetno rečejo "ej ECB, posodi nam denar".

tokrat sem mislil na komercialne banke - cista nepovratna sredstva.

zdaj sicer berem, da naj ecb ne bi vec placevala obresti vsaj na obvezno rezervo, tako da bo mogoce stvar postala vsaj malo manj bizarna.

www.ecb.europa.eu/pr...48.en.html

razlike velikosti med obvezno rezervo in naokoli lezeco maso denarja iz tako rekoc brezplacno prejetih depozitov je sicer gledano iz aviona precej - kakor razumem, naj bi na splosno prenocevanje pri cb se vedno bile obresti.

zgodba se postala aktualna hkrati z zacetkom visanja om: www.positivemoney.eu...l-profits/

[XDONA1]
> [trocki]
> Denar pride iz tiskarne ;)

Ja, saj pravim, tebi prihaja iz tiskarne. Jaz ga pa moram zaslužiti, z delom.

Quod licet Iovi, non licet Bovi ;)

Na Špici boš imel manj štempljano, delal boš pa enako. :)

[trocki]
> [XDONA1]
> > [trocki]
> > Denar pride iz tiskarne ;)
>
> Ja, saj pravim, tebi prihaja iz tiskarne. Jaz ga pa moram zaslužiti, z delom.

Quod licet Iovi, non licet Bovi ;)

Mogoče je tebi smešno, meni pa niti ne. Ampak zavedati se moraš, da potem živiš na račun drugih. In biti vsaj tiho, ne pa da se še hvališ s tem.

S tem možem, ki si je nadel nick "trocki" (nomen est omen), sem se spopadal že v kar nekaj polemiklah. Je neozdravljiv (škodljiv?), nepoučen pa vendar vztrajen levičar (drugi Kordiš). In, mož resnično misli, da denar dobiš v banki ali, da ti ga podari vlada RS ali Bruselj. Mož ne ve, da je denar v bankah denar last tistih, ki delamo in ga banke upravljajo ter za dober zaslužek posojajo. Mož ne ve, da so subvencije (slovenske, eu) denar davkoplačevalcev, ki ga politika porabi nekaj za sebe, pretežno za svoje ideološke prijatelje (npr 700 mio evrov za energetiko) in nekaj za tiste katerim je namenjen. Tale mož bo prvi, ki bo zahteval 30 urni tednik.

Glej, malo sem se hecal. A v resnici sem tako kot ti tudi jaz marksist, ki menim, da je delo temelj ekonomije in delavec njen osnovni nosilec

Glej zakaj bi delal več kot npr 4 ure dnevno, sploh če nimaš želje po tem.
Naj delajo tisti, ki imajo veselje, makar po 20 ur na dan.
Od delavca ima trenutno največ država in nosilec kapitala.
Oba ga rabita za svoje uspešno funkcioniranje.
Kaj ni lepo, da pritekajo prispevki in obresti od nekoga, pa ne rabiš za to tekmovat na trgu.