NADZORNIKI & ODGOVORNOST

Sodba je pravnomočna: nekdanji nadzorniki Luke odškodninsko odgovorni pri nakupu deleža v TTI

Koprsko višje sodišče je potrdilo sodbo sodišča prve stopnje glede odškodninske odgovornosti nekdanjih članov nadzornega sveta Luke Koper pri nakupu desetodstotnega deleža družbe TTI v višini 16,39 milijona evrov s pripadajočimi obrestmi. Sodba je pravnomočna, so danes prek spletne strani Ljubljanske borze sporočili iz Luke Koper.

Nekdanjim nadzornikom Luke Koper je sodišče pravnomočno dosodilo odškodninsko odgovornost pri nakupu deleža v TTI.

Nekdanji nadzorniki Marjan Bezjak, Orjano Ban, Boris Bradač, Olga Franca, Metod Mezek, Nebojša Topić, Marko Valentinčič in Bojan Zadel so se na odločitev prvostopenjskega sodišča pritožili, saj so zatrjevali, da so pri tem poslu ravnali skrbno. A višje sodišče je njihove pritožbe zavrnilo.

Uprava Luke Koper je leta 2008 pod vodstvom Roberta Časarja s soglasjem teh nadzornikov za 25,8 milijona € kupila desetodstotni delež v slovaškem logističnem holdingu Trade Trans Invest (TTI). Po razrešitvi te uprave so z izredno revizijo poslovanja ugotovili, da je Luka Koper ta delež bistveno preplačala.

Luka Koper je nato leta 2010 pod upravo, ki jo je vodil Gregor Veselko, proti nekdanji upravi in nadzornikom vložila odškodninsko tožbo in zahtevala, da ji vrnejo 19 milijonov €, kolikor naj bi po ocenah Luke znašalo oškodovanje. Sodišče je tožbo razdelilo in najprej odločalo o zahtevku proti nadzornikom.

V Luki so se leta 2021 pod upravo, ko jo je vodil Dimitrij Zadel, s temi nadzorniki v zadevi TTI dogovorili za zunajsodno poravnavo v višini 248.000 €. Vendar jim je delničarji na čelu s Slovenskim državnim holdingom na skupščini niso dovolili skleniti.

Prvo- in drugostopenjsko sodišče sta tokrat v tej zadevi odločala ponovno, saj je vrhovno sodišče leta 2021 sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Sojenje Časarju, nekdanjima članoma uprave Marjanu in Aldu Babiču, nekdanjemu izvršnemu direktorju v Luki Koper Milanu Pučku ter večinskemu lastniku podjetja TTI Dietru Kaasu se je medtem na okrožnem sodišču po tem, ko krivde niso priznali, začelo lansko jesen.
primorske.svet24.si/...-luke-odsk

ZAVAROVANJE CIVILNE ODGOVORNOSTI NS

Korporativno zavarovanje odgovornosti organov vodenja in nadzora (t.i. D&O zavarovanje) je eden od pomembnih institutov korporacijskega upravljanja. V javnosti se večkrat napačno interpretira, da omogoča zaščito premoženja poslovodstva in nadzornikov za nepoštena dejanja. Ključna izključitev v okviru D&O zavarovanja so namreč, prav nepoštenost in osebno okoriščanje zavarovancev. Zavarovalnice imajo v takšnih primerih tudi pravico uveljavljanja regresnega zahtevka za morebitna predhodna izplačila.
Korporativno zavarovanje odgovornosti organov vodenja in nadzora je običajno sestavljeno iz naslednjih sklopov kritja:

Kritje A: ko je odškodninski zahtevek naslovljen a fizično osebo (direktorja, vodilne delavce oziroma zaposlene) in povračilo družbe za fizično osebo ni predvideno.
Kritje B: ko je odškodninski zahtevek naslovljen na fizično osebo (direktorja, vodilne delavce oziroma zaposlene) in je povračilo družbe za fizično osebo dogovorjeno. To pomeni, da zavarovalnica družbi nadomesti plačilo stroškov obrambe in zahtevane odškodnine.
Kritje C: ko gre za odškodninske zahtevke delničarjev/deležnikov oz. imetnikov vrednostnih papirjev proti družbi sami (pravni osebi).
Organi vodenja in nadzora so zavarovani v okviru t.i. D&O polic (Directors&Officers Liability) pogosto skupaj še z drugimi izvršnimi osebami na nižjih vodstvenih ravneh v podjetju, ki sprejemajo tvegane odločitve. Takšne police tudi vedno vsebujejo vrsto izključitev, s tem je iz zavarovanja izključena nezakonita ravnanja, malomarnost in sprejemanje odločitev organov vodenja in nadzora brez dolžne skrbnosti. Tako uprave in nadzorniki kljub zavarovanju ostajajo odgovorni z vsem svojim premoženjem, v odškodninskih tožbah pa morajo dokazovati skrbnost svojih ravnanj.

Takšna zavarovanja odgovornosti organov vodenja in nadzora ščitijo interes družbe, ne posameznikov. Če podjetje takšno polico ima, se lahko zasleduje interes poplačila škode družbi. S strani zavarovalnice pa je možno kasnejše uveljavljanje regresnih zahtevkov do teh oseb. Znesek škode se za račun družbe od zavarovalnice izterja (sodno ali z izvensodno poravnavo) v višini, ki presega premoženje toženih članov organov. Seveda so na voljo tudi različni drugi produkti, ki so na voljo za zavarovanje njihovega premoženja, ki običajno vsebujejo precej nižja kritja, ki so dovolj le za pokritje pravdnih stroškov, nikakor se iz teh polic ne morejo pokriti več milijonske škode družbi. Veliko nepoznavanje in nerazumevanje teh zavarovanj se kaže tudi v davčni obravnavi, saj so zavarovanci prepoznani kot tisti, ki imajo od tega korist in zato plačajo boniteto. Sami koristi nikoli ne morejo imeti, ampak ima korist lahko le družba.

Tako imamo pri nas v ZGD-1 urejeno, da mora namreč korporacijsko D&O zavarovanje upoštevati obvezno franšizo v znatni višini (10 % škode, vendar ne več, kot znaša 1,5-kratnik njihovih fiksnih letnih prejemkov). Kodeksi korporacijskega upravljanja za družbe priporočajo sklenitev teh zavarovanj.

Davčna obravnava
V zvezi z davčno obravnavo premij za zavarovanje odgovornosti članov uprav in NS sta doslej obstajali pojasnili DURS in Ministrstva za finance. Maja 2011 je bilo objavljeno novo pojasnilo DURS, ki pa na tem področju ne prinaša novosti, saj plačilo premije s strani družbe za takšna zavarovanja še naprej davčno obravnava kot boniteto. Davčna obravnava zavarovanja in odgovornosti direktorjev in vodilnih delavcev po spremembi 263.člena ZGD-1 ostaja nespremenjena, 28.1.2016.
www.zdruzenje-ns.si/...govornosti
svetkapitala.delo.si...ovornosti/
www.findinfo.si/medi...iscu/70172