VARIACIJE NA TEMO & Co. - I.

Ko so se ob objavi novice za novi obvezni zdravstveni prispevek v višini 35,00 € pred mikrofone postavili predstavniki vlade in političnih strank, je poslanka SD Meira Hot iz naših krajev, je izjavila: da gre za "zavržno dejanje" zavarovalnic(e), ki so že ali bodo podražili dodatno zdravstveno zavarovanje...ob tem pa bo zanimivo ali bodo dejanja vladajoče oligarhije, okarakterizirano kot "zavržno dejanje" tudi takrat, ko bo več sto zaposlenih, ki so se ukvarjali z sklepanjem, obdelovanjem, administrativnimi posli, reševanjem škodnih primerov, in drugih poslov pri dodatnem zdravstvenem zavarovanju, ne po svoji krivdi ostali brez zaposlitve...

VERIACIJE NA TEMO & Co. - II.

..zanimivo, da nihče iz "Ljudske iniciative - Glas ljudstva", Levice, Svobode, SD ter ostalih, ki bodo dvignili roko za takšne predloge, ne razmišlja, koliko zaposlenih, ki se ukvarjajo z različnimi deli pri sklepanju, obdelovanju, reševanju škodnih primerov ter ostalih administrativnih delih dodatnega zdravstveneda zavarovanja, bo zaradi takšnih ukrepov izgubilo službe...


35,67 €

Vlada je na današnji seji obravnavala dve uredbi o dopolnilnem zdravstvenem zavarovanju. Prva govori o omejitvi cen dopolnilnega zavarovanja, druga pa o predlogu zakona, ki dopolnilno zavarovanje prenaša v osnovno.

Zdravstveni minister Danijel Bešič Loredan je povedal, da je vlada danes sprejela pravni temelj za prvo izmed omenjenih uredb, s katero bo od jutri naprej zamejila cene dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. "Vlada je sprejela pravni temelj, uredba bo danes objavljena v Uradnem listu, jutri bomo cene zamrznili," je povedal.

"Dopolnilno zdravstveno zavarovanje je nekaj, kar je v javnem interesu," je ob tem tudi poudaril.

Meja plačila dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja se bo tako ustavila na 35,67 evra. To pomeni, da zavarovalnice premij ne smejo dvigniti, in da se znesek dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja pri eni izmed treh zavarovalnic ne bo povišal. "Zdravstveni sistem se draži, a je za vlado nesprejemljivo, da se cene zavarovanja dražijo," je poudaril.

Obseg zdravstvenih storitev se z omejitvijo ne bo zmanjšal, je še pomiril. "Košarica zdravstvenih storitev ostaja enaka. Prebivalcem Slovenije se pravice ne zmanjšujejo. Zamrznili smo le ceno," je tudi dodal minister.

Tako bo, dokler vlada ne bo sprejela spremembe zakona, s katero bi se dopolnilno zdravstveno zavarovanje preneslo v obvezno. Takrat se bo prispevek plačeval kot del obveznega zavarovanja, in sicer z upoštevanjem uveljavljenega postopka pobiranja prispevkov.

Plačnik za zaposlene bi bili delodajalci, za upokojence pa Zpis. Spremenil bi se tudi prejemnik sredstev, in sicer bi namesto treh zavarovalnic prejemke pobiral Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. S tem vlada poskuša preprečiti podražitve in dobičke zasebnih zavarovalnic.

Poudaril je, da smo na točki, kjer se ukinja dopolnilno zdravstveno zavarovanje, a da bomo morali zato v enem letu zagotoviti učinkovito financiranje javnega zdravstvenega sistema.
www.24ur.com/novice/...vanja.html

"TIHI DOGOVORI" & Co. - III.

Bešič Loredan sklical izredni sestanek: Zakaj dopolnilno zdravstveno zavarovanje ni ukinjeno?

Za ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja so se doslej zavzemale vse vlade z izjemo Janševe.

Po tem, ko je Zavarovalnica Generali zvišala premijo dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in sta zvišanje napovedali še drugi dve zavarovalnici, Vzajemna in Triglav, je minister za zdravje Danijel Bešič Loredan za danes sklical nujni sestanek s predstavniki zavarovalnic. Bešič Loredan meni, da je dvig premij neupravičen in bo zato danes zahteval pojasnila.

Ključno vprašanje: Kje najti 600 milijonov evrov?
Ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja je ena od koalicijskih zavez vlade Roberta Goloba, vendar se ta vse bolj pomika v drugo polovico mandata. "Sredstva iz dopolnilnega zavarovanja tvorijo pomemben del financiranja delovanja javnega zdravstvenega sistema," pravi Bešič Loredan. Za okoli 600 milijonov evrov bo tako treba najti nov vir financiranja.

Ukinjale vse vlade, razen Janševe
Ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja je trd oreh, s katerim so se doslej spopadli že številni ministri za zdravje, vendar ga doslej nobenemu ni uspelo zlomiti. Poskus ukinitve je odnesel več ministrov, najbolj pa se je temu približala vlada Marjana Šarca. Predlog je pripravila takrat opozicijska Levica. Po predlogu Levice bi zavarovanci dopolnilno zdravstveno zavarovanje plačevali glede na dohodke, vključili pa bi še dva dodatna vira: delodajalce in kapitalske dohodke. Koalicija je predlog bistveno preoblikovala, a ni dobila podpore v državnem zboru, kar je bil tudi razlog za prekinitev sodelovanja med Levico in vlado.

V času vlade Janeza Drnovška v letih 2000 do do 2004, je prvi dopolnilno zdravstveno zavarovanje skušal ukiniti takratni minister za zdravje Dušan Keber. Njegova ideja je bila ukiniti dopolnilno zdravstveno zavarovanje ter uvesti prostovoljna dopolnilna zdravstvena zavarovanja, ki bi zavarovancev prinašala ugodnosti pri čakalnih dobah in drugih storitvah.

V času prve Janševe vlade, ko je ministrstvo vodil Andrej Bručan, je bilo prizadevanj za ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja manj, je pa vlada takrat oprostila plačevanja dopolnilnega zavarovanja zavarovance z nizkimi dohodki in brezposelne.

Ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja naj bi bilo izhodišče zdravstvene reforme v času vlade Boruta Pahorja, ko je ministrstvo vodil Dorijan Marušič. Predvidel je združitev obveznega in dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, 350 milijonov evrov, kolikor za košarico pravic danes prispeva dopolnilno zavarovanje, v obvezno zavarovanje. Prispevno stopnjo bi morali pri tem zvišati za dve odstotni točki, dodatna sredstva bo moral po potrebi prispevati tudi proračun.

"Ukineš ga lahko le, če zavarovalnicam kaj ponudiš"
Zelo pomenljiva je bila izjava ministrice Trop Skaza, ki je s položaja odstopila le nekaj mesecev po imenovanju. Sicer se je zavzemala, da bi uvedli obvezno dajatev, ki bi se plačevala solidarnostno glede na neto prihodke posameznika. "Dopolnilno zdravstveno zavarovanje lahko ukineš samo, če boš zavarovalnicam kaj ponudila," je navedla ob odstopu.

Ideja Milojke Kolar Celarc je bila, da dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja ne bi več plačevali vsi enako, ampak revnejši manj kot bogatejši, zasebne zavarovalnice pa pri tem ne bi bile več udeležene. Njen naslednik Samo Fakin je bil veliko bolj previden, napovedal pa nje razmislek o dvigu prispevne stopnje,

Dopolnilno zdravstveno zavarovanje je bilo sicer uvedeno leta 1993, ko so se v zdravstvu pokazale potrebe po dodatnem denarju, Tako osnovno kot dopolnilno zdravstveno zavarovanje je sprva zbiral Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), nato pa je bila leta 1999 ustanovljena zavarovalnica Vzajemna, na katero je ZZZS prenesel prostovoljna zavarovanja. Kasneje sta se pridružila še Adriatic Slovenica in Triglav.

Dopolnilno zavarovanje je kmalu izgubilo pravice do naziva "prostovoljno", saj je s tem, ko krije razliko med tem, koliko za storitev plača ZZZS in kolikšna je celotna cena storitve, postalo obvezno. Če bolnik nima dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, mora za vrsto storitev doplačevati. Če posameznik nima dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, mora tako doplačati npr. 10 odstotkov vrednosti najzahtevnejših zdravstvenih storitev, 20 odstotkov vrednosti večine zdravljenj v bolnišnicah, pri specialistih in v osnovnem zdravstvu, 30 odstotkov vrednosti zdravljenj večine poškodb in zdravil iz pozitivne liste, 90 odstotkov vrednosti nenujnih reševalnih prevozov in mnogih okrevanj v zdraviliščih, 90 odstotkov vrednosti zdravil z vmesne liste, očal in zobne protetike,
www.zurnal24.si/slov...eno-404245
www.delo.si/novice/s...valnicami/
www.slovenskenovice....anu-kebru/
www.mladina.si/22385...odrazitev/

"TIHI DOGOVORI" & Co. - IV.

AZN

'Zavarovanci naj se z odpovedjo zavarovalne pogodbe ne prenaglijo'

Medtem ko je minister za zdravje Danijel Bešič Loredan predstavnike zasebnih zavarovalnic, ki ponujajo dopolnilno zdravstveno zavarovanje, povabil na sestanek – saj je po njegovem napovedan dvig premije pri zavarovalnici Generali neupravičen – so se na dvig napovedane premije že odzvali v Agenciji za zavarovalni nadzor. Ugotavljajo, da je bil dvig premije pričakovan, zavarovancem pa svetujejo, naj se z morebitno odpovedjo zavarovalne pogodbe ne prenaglijo.

Na Agenciji za zavarovalni nadzor (AZN) so pojasnili, da redno spremljajo stanje in dogajanje na trgu dopolnilnih zdravstvenih zavarovanj. "Kot finančni regulator na tem področju agencija izvaja bonitetni nadzor nad zavarovalnicami in preverja, ali zavarovalnice poslujejo zakonito in v skladu s pravili o obvladovanju tveganj. Na ta način agencija udejanja svoje temeljno poslanstvo, ki je v zagotavljanju zaščite zavarovalcev, zavarovancev in drugih upravičencev iz zavarovalnih pogodb," so zapisali v pojasnilu.

Kot naprej razčlenjujejo, so zavarovalnice premijo za dopolnilno zdravstveno zavarovanje zadnjič dvignile leta 2019. Iz podatkov, s katerimi razpolagajo, so odtlej zaznali izdaten dvig odhodkov za škode iz naslova dopolnilnih zdravstvenih zavarovanj, zaradi česar je bil dvig premije dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja pričakovan. Pri tem poudarjajo, da agencija kot finančni regulator ne more vplivati na določitev višine premije, kar je skladno z ureditvijo tudi v vseh ostalih državah EU.

Prvotna ureditev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja v Zakonu o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju je sicer predvidevala, da povišanje premije dopolnilnih zdravstvenih zavarovanj v času trajanja zavarovanja predhodno pisno potrdi imenovani pooblaščeni aktuar zavarovalnice. Agencija za zavarovalni nadzor je lahko v primeru dvoma v podatke imenovala neodvisnega pooblaščenega aktuarja, ki je opravil naloge imenovanega pooblaščenega aktuarja. Evropsko sodišče je takšno ureditev v sodbi iz leta 2012 ocenilo kot neskladno s pravom Evropske unije. Zato je bila ta določba v Zakonu o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju črtana in je v obstoječem in veljavnem zakonu ni več. Posledično je dvig premije popolnoma samostojna poslovna odločitev zavarovalnic in ni predmet predhodne odobritve regulatorja.

"Ureditev nadzora nad zavarovalniškim trgom v Evropski uniji je od leta 2015 poenotena in temelji na Direktivi Solventnost II, ki evropskim regulatorjem ne omogoča poseganja v določanje višine premij zavarovalnih produktov. Te pristojnosti Agenciji za zavarovalni nadzor ne dajeta niti Zakon o zavarovalništvu niti Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju," še pojasnjujejo.

Ob tem pa na agenciji poudarjajo, da ima zavarovalec ob dvigu premije možnost, da v primeru nestrinjanja s spremenjeno premijo v roku 30 dni od dneva spremembe zavarovalno pogodbo odpove s trimesečnim odpovednim rokom. Ne glede na navedeno pa agencija zavarovalcem svetuje, naj se z morebitno odpovedjo zavarovalne pogodbe ne prenaglijo, temveč naj v naslednjih tednih pozorno spremljajo razvoj dogodkov na področju ponudbe dopolnilnih zdravstvenih zavarovanj.

Agencija za zavarovalni nadzor je bila ustanovljena junija 2000 na podlagi Zakona o zavarovalništvu. Cilj državne nadzorne institucije na področju zavarovalništva je zmanjševanje in odpravljanje nepravilnosti v zavarovanju, varovanje interesov zavarovalcev in omogočanje delovanja zavarovalnega gospodarstva ter pozitivnega vplivanja le-tega na celotno gospodarstvo. Agencija je pri svojem delu neodvisna in samostojna.
www.24ur.com/novice/...glijo.html

TIHI DOGOVORI & Co. - VI.

DOPLAČILA - max 80%
V primeru, da se dopolnilno zdravstveno ne zavarujete v roku enega leta od dne, ko ste postali zavezanec za doplačilo stroškov zdravstvenih storitev, se na premijo obračuna doplačilo v višini 3% za vsako polno nezavarovano leto, skupno povišanje premije pa lahko znaša največ 80 %.

Osnovna premija dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja:
* Vzajemna d.v.z - 35,67 €
* Triglav zdravstvena zavarovalnica - 35,67 €
* Generali d.d. - 35,67 €

Problem je predvsem pri tistih, ki se niso takoj zavarovali ali so ga odpovedali ter ga niso podaljšali... posebej pa je to izpostavljeno pri tujcih, ki so veliko časa nezavarovani...po 10 ali pa 15 let...potem so pa zneski, glede na osnovno ceno dopolnilnega zavarovanja, zato zelo visoki...

Število nezavarovanih let in doplačila v (%)
1. - 3%
2. - 6%
3. - 9%
4. - 12%
5. - 15%
6. - 18%
7. - 21%
8. - 24%
9. - 27%
10. - 30%
11. - 33%
12. - 36%
13. - 39%
14. - 42%
15. - 45%
16. - 48%
17. - 51%
18. - 54%
19. - 57%
20. - 60%
21. - 63%
22. - 66%
23. - 69%
24. - 72%
25. - 75%
26. - 78%
27+. - 80%

Ne glede na vse zapisano, je bila dvignjena cena dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja na maksimalno določeno s strani vlade in sicer 35,67 €, še vedno pa ostajajo odprti zneski doplačil, ki povišajo zavarovalne premije za 3% ali za višino %, ki ustrezajo polnim letom nezavarovanosti. V Zakonu namreč piše, da mora morebitno doplačilo zaradi nezavarovanosti plačevati do konca zavarovanega obdobja. Zanimivo, da druge zavarovalnici molčita in to kljub temu, da so predlagali podražitev dopolnilnih zavarovanj tudi čez 50% mesečno...

Odprto pa ostaja tudi veliko vprašanje, kdo bo pokril nastale izgube zaradi prenosa dopolnilnih zdravstvenih zavarovanj na ZZZS in morebitnih neupravičeno odpuščenih zaposlenih, zaradi ukrepov Vlade Republike Slovenije ????????????
www.zurnal24.si/slov...nje-405403

MI SEL DNEVA

Če združiš dve vreči denarja in ne izboljšaš nadzora nad izvajanjem storitev, samo omogočaš tistim, ki so se že sedaj nekontrolirano napajali iz tega bazena denarja, da se bodo iz še večjega bazena napajali še bolj nekontrolirano.
GABRIJEL ŠKOF, predsednik uprave zavarovalnice Adriatic Slovenica d.d
Primorske novice, 24.maj 2017
www.primorske.si

MISEL DNEVA

Zdravstvo zaradi morebitnega prenosa denarja iz enega v drugi žep ne bo nič bolj učinkovito, čakalne vrste nič krajše, podatka, ali se bo račun s 35 evri na glavo sploh izšel, pa tudi še nimamo.
Jana Krebelj, novinarka Primorskih novic
Četrtek, 13.april 2023
www.primorske.si

Kje ste sedaj Roberto, Tanja, Luka ?!

Ajde udarit po mizi.

Vse razgnat in na nove temelje postavit novo zdravstveno zavarovalnico v lasti države, ki bo delala v dobro ljudi in zdravstva !!!

In seveda brez nekih dodatnih plačevanj.

Očitno nobena nekoč (državna )zavarovalnica ne upa prenesti na državne pleče vse zavarovance takoj in ne šele meseca Septembra.

VZAJEMNA d.v.z. & Co.

(RAZ)DELITEV PREMOŽENJA

Vzajemna želi razdeliti premoženje dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja med zavarovance

Po ocenah Vzajemne bo iz naslova dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja do konca leta ostalo manj kot 20 milijonov € premoženja, ki ga želi Vzajemna zaradi prenosa dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja v obvezni zdravstveni prispevek, razdeliti med svoje zavarovance. Svoje poslovanje bi Vzajemna po uveljavitvi novele nadaljevala neprofitno.

Po prenosu prostovoljnega dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja v obvezni zdravstveni prispevek, ki ga bo v skladu z novelo zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju s 1. januarjem 2024 začel zbirati Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), želi Vzajemna svoje poslovanje nadaljevati kot družba za vzajemno zavarovanje Vzajemna 2.0, neprofitno in na temelju solidarnosti, ter s svojo ponudbo dodatnih zdravstvenih in ostalih zavarovanj ohraniti svoj položaj na zavarovalniškem trgu, so sporočili iz Vzajemne.

Predstavniki Vzajemne so se v torek udeležili sestanka na ministrstvu za finance glede 21. člena sprejete novele zakona, ki v naslednjem letu predvideva preoblikovanje Vzajemne iz družbe za vzajemno zavarovanje v delniško družbo. V Vzajemni so prepričani, da bi to pomenilo neupravičen poseg v avtonomijo gospodarske družbe in njenih članov, da bi razvrednotilo Vzajemno, pod vprašaj postavilo njeno prihodnje delovanje pod neznanim lastnikom in pomenilo veliko škodo za člane Vzajemne.

»Po naših ocenah bo do konca leta z naslova dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja ostalo približno 20 milijonov evrov premoženja, ki ga želimo razdeliti med svoje zavarovance z naslova dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja,« so besede predsednika uprave Vzajemne Aleša Mikelna povzeli v sporočilu za javnost. Ob tem je zatrdil, da bodo naredili vse, da bodo zaščitili interese njihovih zavarovancev in članov.

Ob tem je poudaril, da Vzajemna zaradi vladne uredbe o določitvi najvišje cene premije vsak mesec izgubi osem milijonov evrov, na kar je že opozorila vlado ter podala tudi pobudo za presojo ustavnosti in zakonitosti uredbe na ustavno sodišče. »Na kontinuirano povzročanje poslovne škode zaradi vladne uredbe smo že večkrat opozorili ministrstvo za finance in vlado ter DZ. Obenem smo vlado prijavili Evropski komisiji zaradi kršitev evropskega pravnega reda in o tem obvestili mednarodno združenje vzajemnih zdravstvenih zavarovalnic AIM, katerega članica je Vzajemna,« je dodal.

Predstavniki ministrstva so, kot navaja Vzajemna, na sestanku razkrili, da nameravajo v okviru načrtovanega zakona o preoblikovanju Vzajemne ZZZS nameniti ustanovni kapital Vzajemne, ki naj bi bil zavodov. Tako rešitev v Vzajemni zavračajo, saj je bila ustanovljena s sredstvi iz garancijskega sklada prostovoljnega zavarovanja, v okviru katerega je ZZZS izvajal dopolnilno zdravstveno zavarovanje. Skupaj s temi sredstvi je Vzajemna prevzela tudi obveznosti z naslova prenesenih zavarovanj.

To konkretno pomeni, da je Vzajemna kot gospodarska družba razpolagala le z majhnim delom ustanovnega kapitala, večji del pa je namenila zavarovancem za kritje doplačil do polne vrednosti zdravstvenih storitev. Iz tega razloga se je ZZZS tudi odpovedal vračilu ustanovnega kapitala že ob sami ustanovitvi Vzajemne. Do kapitala Vzajemne zato ZZZS ni upravičen, menijo. Če bi bila zavarovalnica vseeno prisiljena v izplačilo sredstev zavodu, pa bi to pomenilo neposredno oškodovanje zavarovancev in članov Vzajemne, pojasnjujejo v Vzajemni.
www.dnevnik.si/10430...avarovance