O tem sem vprašal chat-GPT (brezplačno verzijo). Na vprašanje "Kateri model izbire je bolj trensparenten" je odgovoril:

Transparentnost imenovanja ustavnih sodnikov je odvisna od številnih dejavnikov in ni nujno odvisna samo od modela imenovanja. V obeh modelih lahko obstajajo mehanizmi za zagotavljanje transparentnosti in javne odgovornosti.

V parlamentarnem modelu lahko poslanci v javnih razpravah razložijo svoje razloge za izbiro posameznega kandidata. V nekaterih državah se lahko javnost tudi aktivno vključi v postopek imenovanja s predlaganjem kandidatov ali oddajanjem mnenj.

V predsedniškem modelu lahko predsednik države objavi razloge za svojo odločitev in opravi javne posvetovanje z drugimi političnimi akterji ali strokovnjaki.

Na splošno pa lahko rečemo, da je v parlamentarnem modelu postopek imenovanja bolj odprt in javen, saj je postopek imenovanja običajno predmet javne razprave in se lahko o njem poroča v medijih. V predsedniškem modelu pa je postopek običajno bolj zaprt, saj predsednik države odloča sam ali s pomočjo omejenega števila svetovalcev.

V vsakem primeru pa je ključnega pomena, da so postopki imenovanja ustavnih sodnikov jasno opredeljeni in da so ustrezni mehanizmi za zagotavljanje neodvisnosti, integritete in strokovnosti sodnikov.

Torej g. Avbelju daje prav.

Temeljna napaka je, da sodni sistem sciti posameznika. Njet. Njet. Sciti sistem.