Izbrani forum: Glavni forum
Izbrana tema: članek Je Stane Dolanc imel prav? Slovenija ni za turizem? Primer portoroškega tenisa
Strani: 1
sporočil: 7.967
Ni problem v gospodarski panogi, če veš kaj delati v njej.
DZS se je znašel v turizmu, ker pač je bila to priložnost. Izcuzali so iz turističnih biserov (Terme Čatež, Marina Portorož, Hotel Žusterna, zemljišča v Portorožu...), kar se je dalo in prodajajo. Do konca cuzi-muzi.
Kako je do tega prišlo, pa je tudi znano in kdo od bivših politikov je stal zadaj za projektom DZS. Še Vizjak je rad v ta med pomočil prste, čeprav le kot naiven stranski igralec.
Še en dokaz več, da Slovenija potrebuje dobre gospodarje, ne pa priseske na državni fond. Žal danes gledamo z Golobom na čelu ravno prevlado onih, ki živijo od državnih in paradržavnih jasli, lepo varno skritih v zavetju državno kontroliranega monopola ali oligopola.
A hkrati se v ozadju dviguje nova kasta, ki zna s premoženjem kaj delati. Hkrati pa paradržavna klika podpovprečnih gospodarjev ne spusti dobrih privatnih gospodarjev zraven.
Imamo že dva svetova. Finance preživijo tako, da razumejo oba ta slovenska svetova. In ne bi bilo slabo, da Finance poudarjajo, da je ključno vprašanje, kdo je dober gospodar, kdo pa slab. Enkrat bo treba to ločnico bolj odločno vleči.
Tudi v jugi si imel rdeče direktorje, ki so bili dobri ali slabi gospodarji/poslovodje. Ni vse črno, belo ali rdeče ali modro. Pahljača je različno pobarvana.
DZS se je znašel v turizmu, ker pač je bila to priložnost. Izcuzali so iz turističnih biserov (Terme Čatež, Marina Portorož, Hotel Žusterna, zemljišča v Portorožu...), kar se je dalo in prodajajo. Do konca cuzi-muzi.
Kako je do tega prišlo, pa je tudi znano in kdo od bivših politikov je stal zadaj za projektom DZS. Še Vizjak je rad v ta med pomočil prste, čeprav le kot naiven stranski igralec.
Še en dokaz več, da Slovenija potrebuje dobre gospodarje, ne pa priseske na državni fond. Žal danes gledamo z Golobom na čelu ravno prevlado onih, ki živijo od državnih in paradržavnih jasli, lepo varno skritih v zavetju državno kontroliranega monopola ali oligopola.
A hkrati se v ozadju dviguje nova kasta, ki zna s premoženjem kaj delati. Hkrati pa paradržavna klika podpovprečnih gospodarjev ne spusti dobrih privatnih gospodarjev zraven.
Imamo že dva svetova. Finance preživijo tako, da razumejo oba ta slovenska svetova. In ne bi bilo slabo, da Finance poudarjajo, da je ključno vprašanje, kdo je dober gospodar, kdo pa slab. Enkrat bo treba to ločnico bolj odločno vleči.
Tudi v jugi si imel rdeče direktorje, ki so bili dobri ali slabi gospodarji/poslovodje. Ni vse črno, belo ali rdeče ali modro. Pahljača je različno pobarvana.
sporočil: 94
Portorož, Pokljuka, Bled, Bohinj, Kranjska Gora so narejeni za
slovensko elito, ki naj tu zapravlja svoj denar. Nmesto v
kitzbuhlu, Livignu ali Kronplatzu. Pa namesto v Dalmaciji in
Maldivih. Potrebno je te bisere zapreti za turiste in hotele
spremeniti v stanovanja in app, ti naj se prodajo na avkcijah
zasluznim drzavljanom. Turisti naj hodijo zapravljati denar v
nerazvite občine (kočevje, lendava inp.). Tam lahko pripomorejo k
razvoju teh občin. Vse tajkune, ki so trenutni lastniki objektov pa
takoj razlastiti, podpisati peticijo, da lahko tenis v Portorozu
igrajo samo slovenski drzavljani. Ves denar od prodanih hotelskih
stanovanj pa naj gre za razvoj visoko-tehnoloske industrije (razvoj
ai robotov za pomoc ostatelih, za ciscenje, delanje koktejlov in
igranje tenisa).
sporočil: 5.120
PORTOROŽ
Po mnogo, mnogo letih se je v Portorožu dogodilo, da so uredili in asfaltirali cesto do mesta, fešta...
FILIP MATJAŽ & COB
Slovenska Istra je dobila prvo restavracijo, ovenčano z eno Michelinovo zvezdico. Osvojila jo je portoroška restavracija COB, ki jo vodi Filip Matjaž.
Med preostalimi novinci, ki so prejeli eno zvezdico, je restavracija Milka z mladim kuharjem Davidom Žefranom iz Kranjske Gore, Igor Jagodic iz ljubljanskega Strelca, Uroš Štefelin, ki jo je leta 2020 dobil za Vilo Podvin, pa jo je osvojil tudi za svoj novi projekt Hiša Linhart.
Ana Roš iz hiše Franko je ohranila dve. "Presrečni smo. V teh časih rabimo ogromno dobre energije in dobrih novic in to, da obdržiš dobro kondicijo in dobro stanje, kar je pri Michelinu močan kriterij, je vredno nasmeška," je ob razglasitvi rezultatov letošnjega ocenjevanja v izjavi za medije dejala Roševa.
Ponosna je na štiri nove zvezdice, ki jih je Michelin letos razdelil po Sloveniji. "Zadaj so fantje in dekleta, ki so izjemni, predani in motivirani. To je recept za uspeh, ne glede na to, kaj počneš," je poudarila.
Roševa poudarja tudi ambicioznost. "Ali si Hiša Franko želi tretje zvezdice? Gotovo. Še malo bolj trdo bomo delali, pa bo prišla," je prepričana. Obenem dodaja, da je krasno, da imajo v Hiši Franko še prostor za rast, hkrati pa ostajajo skromni, saj je treba trdo delati.
Po eno zvezdico so obdržale Gostilna pri Lojzetu s Tomažem Kavčičem, Dam z Urošem Fakučem, Hiša Denk z Gregorjem Vračkom, Atelje z Jorgom Zupanom ter Grič z Luko Koširjem.
Michelinovo zeleno zvezdico ohranila tudi Gostilna Mahorčič
Michelin sicer podeljuje tudi druge vrste znakov, eden od njih so zelene zvezdice za restavracije, ki so posebej zavezane trajnostni gastronomiji. Michelinovo zeleno zvezdico so od lani ohranile štiri restavracije: Gostilna Krištof, Gostilna Mahorčič, Gostišče Grič in Hiša Franko. Novo zeleno zvezdico pa sta pridobili Gostilna Repovž in Hiša Linhart.
Skupno sedem restavracij si je medtem prislužilo znak Bib Gourmand za izredno kulinariko po dostopnih cenah. To priznanje je od lani ohranilo sedem restavracij: Gostilna na Gradu, Gostilna Repovž, Jožef, Mahorčič, Rajh, Ruj in TaBar. v Michelinov izbor priporočenih restavracij pa je letos uvrščenih 41 restavracij, od tega šest novih. Med primorskimi so: Calypso, Etna, Gredič, Hiša Krasna, Hiša Torkla, Kendov Dvorec, Pikol, Restavracija Hotela Marina, Rizibizi, Sophia, Stara Gostilna.
"Tretja izdaja Michelinovega vodnika za Slovenijo izraža višanje gastronomskega standarda, ki ga je moč opaziti po vsej državi. 10 novih restavracij, ki se je letos pridružilo izboru ali so napredovale, se nahaja v sedmih različnih mestih in naši inšpektorji so z navdušenjem opazovali, kako se vsako leto po vsej državi pojavljajo ali napredujejo visoko kakovostne restavracije," je Michelin v sporočilu za javnost povzel besede mednarodnega direktorja Michelinovih vodnikov Gwendala Poullenneca.
Nadpovprečna slovenska kulinarika
"Danes je res vesel dan za slovenski turizem," pa je ocenila direktorica Slovenske turistične organizacije (STO) Maja Pak. "Od danes ima kar 10 restavracij v Sloveniji Michelinove zvezdice. To je precej nad povprečjem Evrope, če gledamo zvezdico na prebivalca, in tri več kot lani. To je velik uspeh, ki potrjuje vrhunskost, izjemnost, tudi zrelost slovenske gastronomije in njenih kuharskih mojstrov in mojstric, nenazadnje pa pomeni tudi ogromno promocijo Slovenije, slovenskega turizma in gastronomije," je dejala med drugim.
www.primorske.si/slo...michelinko
*** vsem dobitnikom iskrene čestitke, še posebej tistim, ki so ohranili Michelinove zvezdice še posebej pa mlademu in sposobnemu Filipu Matjažu...
Restavracija COB kulinarično doživetje
18.00h – 24:00h
Odprti smo od četrtka do nedelje
Letoviška 1, 6320 Portorož, Slovenija
+386 41 88 66 33
info@cob.si
cob.si/sl/o-nas/
cob.si/sl/kulinari cn...dozivetje/
cob.si/sl/pogosta-vprasanja/
cob.s i/sl/karierna-priloznost/
www.finance.si/89509...dajo-pijac
BOB DNEVA
Gregor Tomc, soustanovitelj skupine Pankrti: "Vsak, ki je v samoupravnem socializmu nastopal v javnosti, je sklepal kompromise. Drugače ni šlo."
Četrtek, 20.oktober 2022
www.vecer.com
BOB DNEVA
"Potrebujemo nov plačni model, ki bi reševal anomalije, da nekateri zaposleni dobijo plače, ki so nižje od minimalne, delodajalci pa jim plačujejo dodatek do minimalne plače."
Boris Frajnkovič, Sindikat kmetijstva in živilske industrije
Torek, 25.oktobra 2022
www.vecer.com
BOB DNEVA
"Mislim, da je bil prostor osebne svobode takrat v osemdesetih mnogo večji, kot je danes, ko vendarle na vsakem koraku vlada neka cenzura ali avtocenzura."
Boris Petkovič, filmski režiser
Sreda, 14.december 2022
www.vecer.com
»Kadar s kom govoriš, pazi, o kom govoriš, kaj govoriš, kje govoriš, kako govoriš, kdaj govoriš in s kom govoriš.«
Španski pregovor
»Kjer mislijo vsi isto, ne misli nihče!«
(A. Debeljak)
Po mnogo, mnogo letih se je v Portorožu dogodilo, da so uredili in asfaltirali cesto do mesta, fešta...
FILIP MATJAŽ & COB
Slovenska Istra je dobila prvo restavracijo, ovenčano z eno Michelinovo zvezdico. Osvojila jo je portoroška restavracija COB, ki jo vodi Filip Matjaž.
Med preostalimi novinci, ki so prejeli eno zvezdico, je restavracija Milka z mladim kuharjem Davidom Žefranom iz Kranjske Gore, Igor Jagodic iz ljubljanskega Strelca, Uroš Štefelin, ki jo je leta 2020 dobil za Vilo Podvin, pa jo je osvojil tudi za svoj novi projekt Hiša Linhart.
Ana Roš iz hiše Franko je ohranila dve. "Presrečni smo. V teh časih rabimo ogromno dobre energije in dobrih novic in to, da obdržiš dobro kondicijo in dobro stanje, kar je pri Michelinu močan kriterij, je vredno nasmeška," je ob razglasitvi rezultatov letošnjega ocenjevanja v izjavi za medije dejala Roševa.
Ponosna je na štiri nove zvezdice, ki jih je Michelin letos razdelil po Sloveniji. "Zadaj so fantje in dekleta, ki so izjemni, predani in motivirani. To je recept za uspeh, ne glede na to, kaj počneš," je poudarila.
Roševa poudarja tudi ambicioznost. "Ali si Hiša Franko želi tretje zvezdice? Gotovo. Še malo bolj trdo bomo delali, pa bo prišla," je prepričana. Obenem dodaja, da je krasno, da imajo v Hiši Franko še prostor za rast, hkrati pa ostajajo skromni, saj je treba trdo delati.
Po eno zvezdico so obdržale Gostilna pri Lojzetu s Tomažem Kavčičem, Dam z Urošem Fakučem, Hiša Denk z Gregorjem Vračkom, Atelje z Jorgom Zupanom ter Grič z Luko Koširjem.
Michelinovo zeleno zvezdico ohranila tudi Gostilna Mahorčič
Michelin sicer podeljuje tudi druge vrste znakov, eden od njih so zelene zvezdice za restavracije, ki so posebej zavezane trajnostni gastronomiji. Michelinovo zeleno zvezdico so od lani ohranile štiri restavracije: Gostilna Krištof, Gostilna Mahorčič, Gostišče Grič in Hiša Franko. Novo zeleno zvezdico pa sta pridobili Gostilna Repovž in Hiša Linhart.
Skupno sedem restavracij si je medtem prislužilo znak Bib Gourmand za izredno kulinariko po dostopnih cenah. To priznanje je od lani ohranilo sedem restavracij: Gostilna na Gradu, Gostilna Repovž, Jožef, Mahorčič, Rajh, Ruj in TaBar. v Michelinov izbor priporočenih restavracij pa je letos uvrščenih 41 restavracij, od tega šest novih. Med primorskimi so: Calypso, Etna, Gredič, Hiša Krasna, Hiša Torkla, Kendov Dvorec, Pikol, Restavracija Hotela Marina, Rizibizi, Sophia, Stara Gostilna.
"Tretja izdaja Michelinovega vodnika za Slovenijo izraža višanje gastronomskega standarda, ki ga je moč opaziti po vsej državi. 10 novih restavracij, ki se je letos pridružilo izboru ali so napredovale, se nahaja v sedmih različnih mestih in naši inšpektorji so z navdušenjem opazovali, kako se vsako leto po vsej državi pojavljajo ali napredujejo visoko kakovostne restavracije," je Michelin v sporočilu za javnost povzel besede mednarodnega direktorja Michelinovih vodnikov Gwendala Poullenneca.
Nadpovprečna slovenska kulinarika
"Danes je res vesel dan za slovenski turizem," pa je ocenila direktorica Slovenske turistične organizacije (STO) Maja Pak. "Od danes ima kar 10 restavracij v Sloveniji Michelinove zvezdice. To je precej nad povprečjem Evrope, če gledamo zvezdico na prebivalca, in tri več kot lani. To je velik uspeh, ki potrjuje vrhunskost, izjemnost, tudi zrelost slovenske gastronomije in njenih kuharskih mojstrov in mojstric, nenazadnje pa pomeni tudi ogromno promocijo Slovenije, slovenskega turizma in gastronomije," je dejala med drugim.
www.primorske.si/slo...michelinko
*** vsem dobitnikom iskrene čestitke, še posebej tistim, ki so ohranili Michelinove zvezdice še posebej pa mlademu in sposobnemu Filipu Matjažu...
Restavracija COB kulinarično doživetje
18.00h – 24:00h
Odprti smo od četrtka do nedelje
Letoviška 1, 6320 Portorož, Slovenija
+386 41 88 66 33
info@cob.si
cob.si/sl/o-nas/
cob.si/sl/kulinari cn...dozivetje/
cob.si/sl/pogosta-vprasanja/
cob.s i/sl/karierna-priloznost/
www.finance.si/89509...dajo-pijac
BOB DNEVA
Gregor Tomc, soustanovitelj skupine Pankrti: "Vsak, ki je v samoupravnem socializmu nastopal v javnosti, je sklepal kompromise. Drugače ni šlo."
Četrtek, 20.oktober 2022
www.vecer.com
BOB DNEVA
"Potrebujemo nov plačni model, ki bi reševal anomalije, da nekateri zaposleni dobijo plače, ki so nižje od minimalne, delodajalci pa jim plačujejo dodatek do minimalne plače."
Boris Frajnkovič, Sindikat kmetijstva in živilske industrije
Torek, 25.oktobra 2022
www.vecer.com
BOB DNEVA
"Mislim, da je bil prostor osebne svobode takrat v osemdesetih mnogo večji, kot je danes, ko vendarle na vsakem koraku vlada neka cenzura ali avtocenzura."
Boris Petkovič, filmski režiser
Sreda, 14.december 2022
www.vecer.com
»Kadar s kom govoriš, pazi, o kom govoriš, kaj govoriš, kje govoriš, kako govoriš, kdaj govoriš in s kom govoriš.«
Španski pregovor
»Kjer mislijo vsi isto, ne misli nihče!«
(A. Debeljak)
sporočil: 2.871
Zelo zanimivo razmišljanje okrog turizma.
Slovenija ima ogromno potenciala za turizem.
Problem je, da nikoli ni bilo na državnem nivoju narejene nobene strateške usmeritve, kaj in kje sploh hočemo.
In potem se tudi občine gredo "turizem", kakor se pač kdo znajde brez nekih strateških dolgoročnih ciljev.
Stvari, ki bi morale biti povezane sploh niso povezane in imajo vsaka nekega svojega lastnika s svojimi interesi, ki so večkrat v nasproptju z interesi drugega.
Hudo je, ker nekateri vidijo drugega, kot konkurenco namesto, da bi sodelovali med seboj.
Sodelovanje je stalna praksa v Avstriji, kjer imajo na področju turizma stvari pošlihtane v nulo.
Pri nas pa vsak na svojem vrtičku.
In še glede industrije in turizma.
Še danes je v Sloveniji zelo prisotna "industrijska" miselnost.
Še sreča, da se je vseeno trend obrnil in v celotnem BDP prevladujejo stroritve, kar je značilno za razvite države.
Vseeno se pa najdejo še nekateri, ki bi le "gradili" proizvodne tovarne, ki bi imele stotine ljudi in po možnosti dvoizmensko ali celo troizmensko delo.
Na našem koncu Slovenije sedaj ena tuja tovarna odpušča nekaj deset delavcev.
Eni zganjajo tak vik in krik, da je joj.
V storitvenih dejavnostih pa mrzlično iščejo delavce in nekateri ponujajo tudi zelo dobro plačilo.
Slovenija ima ogromno potenciala za turizem.
Problem je, da nikoli ni bilo na državnem nivoju narejene nobene strateške usmeritve, kaj in kje sploh hočemo.
In potem se tudi občine gredo "turizem", kakor se pač kdo znajde brez nekih strateških dolgoročnih ciljev.
Stvari, ki bi morale biti povezane sploh niso povezane in imajo vsaka nekega svojega lastnika s svojimi interesi, ki so večkrat v nasproptju z interesi drugega.
Hudo je, ker nekateri vidijo drugega, kot konkurenco namesto, da bi sodelovali med seboj.
Sodelovanje je stalna praksa v Avstriji, kjer imajo na področju turizma stvari pošlihtane v nulo.
Pri nas pa vsak na svojem vrtičku.
In še glede industrije in turizma.
Še danes je v Sloveniji zelo prisotna "industrijska" miselnost.
Še sreča, da se je vseeno trend obrnil in v celotnem BDP prevladujejo stroritve, kar je značilno za razvite države.
Vseeno se pa najdejo še nekateri, ki bi le "gradili" proizvodne tovarne, ki bi imele stotine ljudi in po možnosti dvoizmensko ali celo troizmensko delo.
Na našem koncu Slovenije sedaj ena tuja tovarna odpušča nekaj deset delavcev.
Eni zganjajo tak vik in krik, da je joj.
V storitvenih dejavnostih pa mrzlično iščejo delavce in nekateri ponujajo tudi zelo dobro plačilo.
sporočil: 8.460
Zadnja sprememba: hostamox 15.02.2023 07:13
Za storitve rabiš kapital, ki vse to poganja.Da se nekomu bolj splača najeti, kot narediti sam.
Če smo vsi v storitvah, si hitro pri vlacenju samega sebe za lase iz blata.
Ne gre :)
Zahod je akumuliral kapital stoletja, še Norvežani se lahko grejo nekaj tacga le zaradi nafte.
sporočil: 5.120
KONTEJNERSKI TURIZEM
Kar se ima zgoditi v poletni turistični sezoni, se bo zgodilo v nekaj prihodnjih tednih. Kdor more, bo v tem času na počitnicah. Počitniški izklop je za marsikoga pomemben ventil, da lahko deluje v nasičenem svetu. Omejitev ni več, dovoljene so tudi sanje.
Za letošnjo turistično sezono so analitiki ob zimzelenih težavah s kadri in energijo napovedovali nekaj pomembnih dejavnikov. Zaradi inflacije in grozeče gospodarske krize so številni Evropejci tehtali, katerim dobrinam se bodo odpovedali. Turistična potovanja so premagala drugo porabo, kar pa je vplivalo na bolj poglobljen razmislek in odločitev o proračunu in počitniškem cilju. Kovidnih prihrankov ni več, impulzivne potrošnje je manj, turisti vse bolj gledajo na ustreznost razmerja med kakovostjo in ceno. Po letih negotovosti so mehurčki končno počili, zato so spet oživele avio destinacije. A tudi tu nastopi težava: zaradi pomanjkanja posadk in sindikalnih pritiskov zna pot k rajski plaži postati mučna in dolga.
Za evropski turizem je spodbudna novica vrnitev ameriških gostov, zaradi počasnega vračanja Kitajcev na turistični parket je Azija nekoliko zadaj. Severnjaki so se v pomembni meri namenili bolj južno kot v minulih letih, tudi v severno Afriko. Klasične poletne turistične države se polnijo, manj polni so gostinski lokali, ker turisti očitno kaznujejo pretirano navijanje cen in je zato kak obrok več “iz nahrbtnika”, kar je nenazadnje tudi posledica spremenjenih vedenjskih vzorcev. Vzdušje zaostruje računomanija, ko je o tem, da je pijača ob morju malenkost dražja kot v domačem sosedskem bifeju, treba neprestano obveščati ves svet.
Pri nas so kronične težave v turizmu letos bolj vidne. Bonov ni več, domači gostje se odločajo za druge počitniške cilje, tujci imajo pred seboj široko in konkurenčno ponudbo. Potovanje po “ljubki Sloveniji” je vse večja nočna mora, tukajšnji odločevalci pa se ne zmorejo dogovoriti niti o bifeju na plaži ali o košnji planinskih poti. Največji hotelir, ki je v državni lasti, se prestopa na mestu, strateškega načrtovanja ni, konkurenca v sosednjih državah pa dela razliko iz dneva v dan. Ko iz hrvaške Istre poročajo o več sto milijonih evrov vlaganj v turizem, novice iz slovenskih obmorskih krajev govorijo o premikanju kontejnerjev … Razlika v ambicioznosti je očitna tudi pri ponudbi: na okoliških odrih nastopajo svetovne zvezde, pri nas imamo s kakšno redko izjemo predvsem “teraso”.
V Istri so spomladi napovedovali strnjene vrste za turistično načrtovanje in promocijo. Tema ostaja odprta, a je odrinjena v prihodnost, za zdaj o turističnih uspehih sporoča vsaka občinska pisarna posebej.
primorske.svet24.si/...ki-turizem
MISEL DNEVA
“Največji hotelir, ki je v državni lasti, se prestopa na mestu, strateškega načrtovanja ni, konkurenca v sosednjih državah pa dela razliko iz dneva v dan. Ko iz hrvaške Istre poročajo o več sto milijonih evrov vlaganj v turizem, novice iz slovenskih obmorskih krajev govorijo o premikanju kontejnerjev …”
Sašo Dravinec, novinar in urednik Primorskih novic
Ponedeljek, 17.julij 2023
www.primorske.si
Kar se ima zgoditi v poletni turistični sezoni, se bo zgodilo v nekaj prihodnjih tednih. Kdor more, bo v tem času na počitnicah. Počitniški izklop je za marsikoga pomemben ventil, da lahko deluje v nasičenem svetu. Omejitev ni več, dovoljene so tudi sanje.
Za letošnjo turistično sezono so analitiki ob zimzelenih težavah s kadri in energijo napovedovali nekaj pomembnih dejavnikov. Zaradi inflacije in grozeče gospodarske krize so številni Evropejci tehtali, katerim dobrinam se bodo odpovedali. Turistična potovanja so premagala drugo porabo, kar pa je vplivalo na bolj poglobljen razmislek in odločitev o proračunu in počitniškem cilju. Kovidnih prihrankov ni več, impulzivne potrošnje je manj, turisti vse bolj gledajo na ustreznost razmerja med kakovostjo in ceno. Po letih negotovosti so mehurčki končno počili, zato so spet oživele avio destinacije. A tudi tu nastopi težava: zaradi pomanjkanja posadk in sindikalnih pritiskov zna pot k rajski plaži postati mučna in dolga.
Za evropski turizem je spodbudna novica vrnitev ameriških gostov, zaradi počasnega vračanja Kitajcev na turistični parket je Azija nekoliko zadaj. Severnjaki so se v pomembni meri namenili bolj južno kot v minulih letih, tudi v severno Afriko. Klasične poletne turistične države se polnijo, manj polni so gostinski lokali, ker turisti očitno kaznujejo pretirano navijanje cen in je zato kak obrok več “iz nahrbtnika”, kar je nenazadnje tudi posledica spremenjenih vedenjskih vzorcev. Vzdušje zaostruje računomanija, ko je o tem, da je pijača ob morju malenkost dražja kot v domačem sosedskem bifeju, treba neprestano obveščati ves svet.
Pri nas so kronične težave v turizmu letos bolj vidne. Bonov ni več, domači gostje se odločajo za druge počitniške cilje, tujci imajo pred seboj široko in konkurenčno ponudbo. Potovanje po “ljubki Sloveniji” je vse večja nočna mora, tukajšnji odločevalci pa se ne zmorejo dogovoriti niti o bifeju na plaži ali o košnji planinskih poti. Največji hotelir, ki je v državni lasti, se prestopa na mestu, strateškega načrtovanja ni, konkurenca v sosednjih državah pa dela razliko iz dneva v dan. Ko iz hrvaške Istre poročajo o več sto milijonih evrov vlaganj v turizem, novice iz slovenskih obmorskih krajev govorijo o premikanju kontejnerjev … Razlika v ambicioznosti je očitna tudi pri ponudbi: na okoliških odrih nastopajo svetovne zvezde, pri nas imamo s kakšno redko izjemo predvsem “teraso”.
V Istri so spomladi napovedovali strnjene vrste za turistično načrtovanje in promocijo. Tema ostaja odprta, a je odrinjena v prihodnost, za zdaj o turističnih uspehih sporoča vsaka občinska pisarna posebej.
primorske.svet24.si/...ki-turizem
MISEL DNEVA
“Največji hotelir, ki je v državni lasti, se prestopa na mestu, strateškega načrtovanja ni, konkurenca v sosednjih državah pa dela razliko iz dneva v dan. Ko iz hrvaške Istre poročajo o več sto milijonih evrov vlaganj v turizem, novice iz slovenskih obmorskih krajev govorijo o premikanju kontejnerjev …”
Sašo Dravinec, novinar in urednik Primorskih novic
Ponedeljek, 17.julij 2023
www.primorske.si
sporočil: 5.120
Zadnja sprememba: murje 18.07.2023 13:34
MISEL DNEVA“Drži, da primanjkuje tušev, ležalnikov in podobno, vendar se mi zdi, da je ravno to čar Pirana.”
Manuel Gutierrez, kopalec
Torek, 18. julij 2023
www.primorske.si
primorske.svet24.si/...=most_read
Strani: 1
