Mesec rine ljudi v nesrečo. Lep dan.

Povprečna bruto plača se je povečala za 7,7% kar znese 160,45€
Minimalna bruto plača se je povečala za 12%, kar znese 128,93€

Torej ima človek s povprečno plačo v enem letu 12*31,53=378,34 višjo kreditno sposobnost.

Pa nehajte že enkrat kot papige ponavljati neumnosti, ko ne eni strani v izračunu ne upoštevate rasti plač. To računsko napako je začel Srečko Korber v komentarjih in sedaj jo ponavljate brez smisla za realnost in dejstva.

Da pa je BS naredila slabo merilo in bi ga bilo treba popraviti pa sem pisal že
forum.finance.si/?m=...321&single

Med letom se povprečna plača v Slovenji povečuje (+7,7%) minimalna plača pa ostaja ista, zato kreditna sposobnost med letom raste in se januarja ob objavi nove minimalne plače ponovno uskladi navzdol.
Torej tisti s povprečno plačo ima celo nekaj večjo kreditno sposobnost, kot jo je imel lani po popravku minimalne plače.

Če še dodam, ni minimalna plača kriva, če si analitiki BS in denarna oblast uzakonijo slabo merilo.
Naj malce pomagam, če bi bilo merilo npr. 60% povprečne plače, ne bi bilo problema, ker ne bi bilo teh nezveznih skokov.
Skratka toliko izgubljenih besed in komentarjev ter preusmerjanja pozornosti od bistva, zato ker je finančna oblast slabo opravila svoje delo.

[1011Arist]
Povprečna bruto plača se je povečala za 7,7% kar znese 160,45€
Minimalna bruto plača se je povečala za 12%, kar znese 128,93€

Torej ima človek s povprečno plačo v enem letu 12*31,53=378,34 višjo kreditno sposobnost.

Pri kateri banki se pa lahko zmeniš, da ti za kreditno sposobnost upoštevajo bruto plačo?

#vprašamzaprijatelja

V resnici pa je takole:
- "odbitek" pri kreditni sposobnosti je 76% bruto minimalne plače, na ta račun je kreditna sposobnost manjša za 97,99 EUR
- banke morajo upoštevati prihodke zadnjih 12 mesecev
- razlika v povprečni plači zadnjih 12 mesecev v primerjavi s predhodnimi 12 meseci je 43,07 EUR/mesec
- razlika v regresu je od 4,18 EUR mesečno (minimalni) do 4,76 EUR (max neobdavčen)

Razlika v kreditni sposobnosti nekoga s povprečno plačo je tako danes vsaj 50 EUR manj kot pred enim letom. Tiste z otroci pa čaka marca še druga stran palice, saj se bo zaradi zvišanja denarne socialne pomoči "odbitek" za vsakega otroka povečal za 146,28 EUR.

Povzetek: par s povprečnima plačama in dvema otrokoma bo imel marca za (vsaj) 392,88 EUR manjšo kreditno sposobnost kot pred enim letom. Nominalno, realno pa nekje okoli 500 EUR.

Vse to sem ti računsko dokazal že pred enim letom, pa se te ne prime. In tudi tokrat ne računam na to.

Ali ni Banka Slovenije neodvisna inštitucija na katere politika naj ne bi vplivala?

KAj ni bilo navodilo Banke Slovenije, da imajo banke nekaj več maneverskega prostora za dolčen procent kreditov.

Največja nevarnost umetne inteligence je, da ljudje prezgodaj sklepajo, da jo razumejo.
Eliezer Yudkowsky

BOB DNEVA

"Nikoli ne bom razumel, kako je mogoče, da ljudje dokazujejo svojo uspešnost s tem, da poudarjajo tuj neuspeh."
Dario Varga, igralec
Ponedeljek, 23.januar 2023
www.vecer.com

Eppur si muove!
Galileo, Galilei, italijanski matematik, fizik in filozof

[KaA]
> [1011Arist]
> Povprečna bruto plača se je povečala za 7,7% kar znese 160,45€
> Minimalna bruto plača se je povečala za 12%, kar znese 128,93€
>
> Torej ima človek s povprečno plačo v enem letu 12*31,53=378,34 višjo kreditno sposobnost.

Pri kateri banki se pa lahko zmeniš, da ti za kreditno sposobnost upoštevajo bruto plačo?

#vprašamzaprijatelja

V resnici pa je takole:
- "odbitek" pri kreditni sposobnosti je 76% bruto minimalne plače, na ta račun je kreditna sposobnost manjša za 97,99 EUR
- banke morajo upoštevati prihodke zadnjih 12 mesecev
- razlika v povprečni plači zadnjih 12 mesecev v primerjavi s predhodnimi 12 meseci je 43,07 EUR/mesec
- razlika v regresu je od 4,18 EUR mesečno (minimalni) do 4,76 EUR (max neobdavčen)

Razlika v kreditni sposobnosti nekoga s povprečno plačo je tako danes vsaj 50 EUR manj kot pred enim letom. Tiste z otroci pa čaka marca še druga stran palice, saj se bo zaradi zvišanja denarne socialne pomoči "odbitek" za vsakega otroka povečal za 146,28 EUR.

Povzetek: par s povprečnima plačama in dvema otrokoma bo imel marca za (vsaj) 392,88 EUR manjšo kreditno sposobnost kot pred enim letom. Nominalno, realno pa nekje okoli 500 EUR.

Vse to sem ti računsko dokazal že pred enim letom, pa se te ne prime. In tudi tokrat ne računam na to.

Vse si lepo napisal in drži mogoče za vašo banko.
Pri Delavski hranilnici, BKS ... štejejo tudi prevoz in prehrano, pa poračunaj še to in boš zelo blizu tega, da povečanje minimalne zaradi povečanja povprečne in dodatkov praktično ne vpliva na kreditno sposobnost tvojega povprečnega para.

[1011Arist]
Povprečna bruto plača se je povečala za 7,7% kar znese 160,45€
Minimalna bruto plača se je povečala za 12%, kar znese 128,93€

Torej ima človek s povprečno plačo v enem letu 12*31,53=378,34 višjo kreditno sposobnost.

Pa nehajte že enkrat kot papige ponavljati neumnosti, ko ne eni strani v izračunu ne upoštevate rasti plač. To računsko napako je začel Srečko Korber v komentarjih in sedaj jo ponavljate brez smisla za realnost in dejstva.

Da pa je BS naredila slabo merilo in bi ga bilo treba popraviti pa sem pisal že
forum.finance.si/?m=...321&single

Med letom se povprečna plača v Slovenji povečuje (+7,7%) minimalna plača pa ostaja ista, zato kreditna sposobnost med letom raste in se januarja ob objavi nove minimalne plače ponovno uskladi navzdol.
Torej tisti s povprečno plačo ima celo nekaj večjo kreditno sposobnost, kot jo je imel lani po popravku minimalne plače.

Če še dodam, ni minimalna plača kriva, če si analitiki BS in denarna oblast uzakonijo slabo merilo.
Naj malce pomagam, če bi bilo merilo npr. 60% povprečne plače, ne bi bilo problema, ker ne bi bilo teh nezveznih skokov.
Skratka toliko izgubljenih besed in komentarjev ter preusmerjanja pozornosti od bistva, zato ker je finančna oblast slabo opravila svoje delo.

Eno je pridobiti kredit, drugo pa je njegovo redno odplačevanje. Naj se ljudje sami odločijo, ne pa da se pritiska na banko, da spremeni kriterije. Življenje v objemu kredita je kruto. Lep dan.
P.S.: Lepa primerjava kaj je potrebno odplačati zaradi povišanja obresti - primer nakupa na kredit starega stanovanja.

[1011Arist]
Če še dodam, ni minimalna plača kriva, če si analitiki BS in denarna oblast uzakonijo slabo merilo.

Ja, meni se je tudi zazdelo, da je poanta tega članka le kritika rasti minimalne plače, ker sicer ne poda odgovora na vprašanje, postavljeno v naslovu.

[hostamox]
KAj ni bilo navodilo Banke Slovenije, da imajo banke nekaj več maneverskega prostora za dolčen procent kreditov.

Drži, do 1.7. lani je odstopanje v višini 10% celotne mase novih kreditov (ločeno za potrošniške in stanovanjske) sproščeno tudi pri višini dohodka. Na drugi strani je BS banke "nagradila" s sektorskim blažilnikom, ki ga morajo upoštevati od 1.1.2023.

Trenutno lahko par s povprečnima plačama in dvema otrokoma skupaj dobi cca 125 tisoč EUR stanovanjskega kredita (kaj si lahko kupiš s tem?), po spremembi zaradi otrok pa bosta prišla do 68 tisoč EUR stanovanjskega kredita. Lahko si predstavljaš, koliko % odstopanj bi rabil, da bi kolikor toliko normalno živel trg stanovanjskih kreditov.

"Ministrstvo za delo, ki ga vodi Luka Mesec"
"še sporočajo iz ministrstva, ki ga vodi Luka Mesec"

Očitno obstaja še eno drugo ministrstvo za delo, ki ga ne vodi Luka Mesec.

A geniji prej niso znali tega zračunat? Pustili bi zvišano splošno olajšavo, kot je bila planirana in glej ga zlomka- vsi bi imeli večjo kreditno sposobnost. Zakaj teh strokovnjakov iz vlade noben ne postavi pred dejstvo? Ne jokajte in zavajajte zdaj!

Minister lobira za bancne dobicke, zanimivo. In to minister leve opcije. Mogoce je dobil kaksno nakazilo v tujino

Življenje v objemu kredita je kruto.

Hmmmm, po svoje je res kruto.

No, kruto je tudi, ko skoraj cel minimalec daš za najemnino.

Hmmmm, ne vem, kako je lahko en šef CB nad državo ???

Naj ga menjajo po hitrem postopku, ker dela ljudem škodo.

Neke številke brez smisla, koliko bi naj ostalo za preživetje.

In ta Vasle se nič ne vpraša, kako pa preživijo ljudje, ko plačajo za celega minimalca mesečno najemnino ?

Aja, če bi pa nekaj everčkov manj plačali obrok pa bi propadli ?

Naj tega Vasleta menjajo po hitrem postopku.

No, nekateri pač rešijo zadevo tako, da kredit najamejo v tujini.

V obzir je treba vzeti tudi, da se povprečna bogato dvigne predvsem zaradi dviga minimalne... brez, da se nadpovprečnih dotakneš.

Vidim v praksi na 200+ FTE v zasebnem sektorju, tretjina na minimalcu gre gor za 10% in voila, povprečna lepo zraste.

Vsi na boljšem?

V izračunu imaš napako.

Odbitek za posameznega otroka (v kolikor otroka vzdržujeta OBA starša) se dvigne iz 126€ na 146€. ne pa ZA. V primeru, da pa plačuješ preživnino, pa mirno vzamejo ta znesek. Ne sprašuj, kako vem.

alzo za nekih 20€ na mesec nižja sposobnost servisiranja mesečne anuitete.

V Ostalem delu je pa Tvoj izračun povsem pravilen.

Drži pa tudi branetovo, da je izbira metrike kruljava. Robni pogoj 76% brutto minimalne plače, ki je nezvezen podatek, in stopničast, je en velik BS (Pun intended).

Če bi uporabili branetovo metriko, namreč 60% povprečne Netto plače, in ta podatek SURS z zamikom enega meseca vestno objavlja na stat.si, imaš pa potem zvezen podatek za denimo 12 mesecev nazaj, koliko se lahko nekdo pri kredi še "stegne". Ampak point je v tem, da bi se denimno med Januarjem 2023 in decembrom 2022 kreditna sposobnost spremenila (gor ali dol) za neke evre. Ne pa v šusu za 40 ali 50€.

Pa sem šel za hec pogledat, kako bi bilo s tem v primeru, da se upošteva kot merilo 60% netto plače, za zadnjih 12M

1. November 2022:
Povprečna Netto Plača za preteklih 12M: 1311,48
60% Tega: 786,89€
"Znesek" anuitete: 524,59€

1. November 2021:
Povprečna Netto Plača za preteklih 12M: 1268,41
60% Tega: 761,04€
"Znesek" anuitete: 507,36€

kreditna sposobnost je nižja za 26€ na mesec. Toliko več bi ti bilo moralo ostati. Ampak ker gredo povprečne plače navzgor, pa bi povprečen zaposleni iz tega naslova vseeno se lahko stegnil za 15€ več na mesec.

Otrok nisem tu upošteval, ker to udari vse enako. In povprečja seveda so povprečja.

In tile bombastični naslovi "Za koliko vam bo Minimalna plača znižala kreditno sposobnost" so res strel v koleno. Ker predpostavljajo, da se bo povprečen bralec Financ zakreditiral do minimalca. Alzo, nekdo s plačo dva tisoč € bo šel v obremenitev plače do teh 912€, kolikor je po novem limit.

In na koncu pridemo do tega, da kreditiranje per-se sploh ni problem. Problem je verjetno v tem, da so cene nepremičnin glede na ekonomski cash-flow slehernika predrage. In ne najebejo ga premožni, ker ti denar imajo. Ne najebejo ga oni na spodnjem delu prihodkovne premice. Ker imajo socialna stanovanja, socialne najemnine etc.. najebemo ga tisti, ki smo vmes.

[Endimion]
V izračunu imaš napako.

Odbitek za posameznega otroka (v kolikor otroka vzdržujeta OBA starša) se dvigne iz 126€ na 146€. ne pa ZA. V primeru, da pa plačuješ preživnino, pa mirno vzamejo ta znesek. Ne sprašuj, kako vem.

Maš res, bi rekli naši zamejci. Sem gledal napačen podatek - minimalne življenjske stroške namesto minimalnega dohodka.

Drži pa tudi branetovo, da je izbira metrike kruljava. Robni pogoj 76% brutto minimalne plače, ki je nezvezen podatek, in stopničast, je en velik BS (Pun intended).

Če bi uporabili branetovo metriko, namreč 60% povprečne Netto plače, in ta podatek SURS z zamikom enega meseca vestno objavlja na stat.si, imaš pa potem zvezen podatek za denimo 12 mesecev nazaj, koliko se lahko nekdo pri kredi še "stegne". Ampak point je v tem, da bi se denimno med Januarjem 2023 in decembrom 2022 kreditna sposobnost spremenila (gor ali dol) za neke evre. Ne pa v šusu za 40 ali 50€.

Pa sem šel za hec pogledat, kako bi bilo s tem v primeru, da se upošteva kot merilo 60% netto plače, za zadnjih 12M

1. November 2022:
Povprečna Netto Plača za preteklih 12M: 1311,48
60% Tega: 786,89€
"Znesek" anuitete: 524,59€

1. November 2021:
Povprečna Netto Plača za preteklih 12M: 1268,41
60% Tega: 761,04€
"Znesek" anuitete: 507,36€

Vidiš, si sam izračunal, zakaj je Branetov predlog brezpredmeten. 60% povprečne plače se je dvignilo za 25 EUR, minimalna plača pa za 100 EUR. Kolikor razumem, je s tistimi 76% bruto minimalca BS želela simulirati vsakokratno višino neto minimalca. Na ta način naj bi banke zaščitila pred ZIZ-om.

In tile bombastični naslovi "Za koliko vam bo Minimalna plača znižala kreditno sposobnost" so res strel v koleno. Ker predpostavljajo, da se bo povprečen bralec Financ zakreditiral do minimalca. Alzo, nekdo s plačo dva tisoč € bo šel v obremenitev plače do teh 912€, kolikor je po novem limit.

Za povprečnega bralca Financ to morda res ne velja, glavnino tistih, ki pridejo na banko po (stanovanjski) kredit pa zanima samo eno - koliko lahko dobijo kredita. In potem se zgodijo švicarji in kmalu se bodo zgodili euriborji ...

In na koncu pridemo do tega, da kreditiranje per-se sploh ni problem. Problem je verjetno v tem, da so cene nepremičnin glede na ekonomski cash-flow slehernika predrage. In ne najebejo ga premožni, ker ti denar imajo. Ne najebejo ga oni na spodnjem delu prihodkovne premice. Ker imajo socialna stanovanja, socialne najemnine etc.. najebemo ga tisti, ki smo vmes.

S prvim delom (glede cen nepremičnin) se absolutno strinjam s tabo, pri drugem delu pa mislim, da imaš zmotne predstave o tem, kako lahko je dobiti socialno stanovanje. Za primer lahko vzameva našo občino, ki ima slabih 10k prebivalcev in 4.590 gospodinjstev ter 105 stanovanj v občinski lasti, od katerih je cca 2/3 neprofitnih - torej 1,5% vseh gospodinjstev živi v neprofitnih stanovanjih. Glede na to, da je mediana slovenske plače pod 1.300 EUR neto, je teh 1,5% pljunek v morje vseh potreb (glede na trenutne tržne cene nepremičnin).

ZDRUŽENJE BANK SLOVENIJE

Združenje bank Slovenije: Gre za izjemo

Sodba pritrjuje stališču, da je v primerih kreditojemalcev v švicarskih frankih trehba odločati od primera do primera, poudarjajo v Združenju bank Slovenije.

Vrhovno sodišče je pred dnevi objavilo odločitev v primeru revizije, ki jo je zahtevala tožena stranka v primeru tožbe kreditojemalca, ki je vzel kredit v švicarskih frankih. Revizijo, ki jo je zahtevala tožena stranka, je vrhovno sodišče zavrnilo in ugotovilo, da je kreditna pogodba nična. "Za presojo je Vrhovno sodišče RS uporabilo enaka merila kot v predhodnih odločitvah II Ips 195/2018, II Ips 179/2018 in II Ips 32/2019, v katerih je ugotovilo, da kreditne pogodbe vezane na švicarske franke niso nične, in sicer najprej, ali je banka ustrezno izpolnila pojasnilno obveznost ter v primeru, da morebiti ni, ali je banka ravnala v dobri veri ter obstoj morebitnega znatnega neravnotežja med pravicami in obveznostmi strank. Vrhovno sodišče RS je izrecno poudarilo, da je ključno, da sodišče v okviru presoje nepoštenosti opravi oba testa, torej test dobre vere in presoje morebitnega obstoja znatnega neravnotežja (29. točka obrazložitve)," pojasnjujejo v Združenju bank Slovenije. "Slednje potrjuje, da ostaja sodna praksa Vrhovnega sodišča RS v zvezi s kreditnimi pogodbami vezanimi na švicarske franke ustaljena in enotna. Vrhovno sodišče RS nadalje v 21. do 23. točke obrazložitve pojasni, da je šlo v konkretni zadevi za bistveno drugačno dejansko stanje od primerov v predhodni sodni praksi Vrhovnega sodišča, zato je bil posledično v konkretni zadevi dopusten odstop od sodne prakse po precedenčni tehniki razlikovanja. Da je šlo v zadevi II Ips 18/2022 za poseben primer, Vrhovno sodišče izpostavi večkrat skozi sodbo (24., 25., 28., 30. in druge točke obrazložitve)."

Združenje bank Slovenije poudarja, da sodna praksa ostaja nespremenjena in da gre le za posamičen primer. "Slednje potrjuje tudi nadaljnja praksa prvostopenjskih sodišč, saj je bila z upoštevanjem sodbe Vrhovnega sodišča II Ips 18/2022 že izdana sodba prvostopenjskega sodišča, ki je tožbeni zahtevek na ničnost v celoti zavrnilo ter posledično ugotovilo, da kreditna pogodba vezana na švicarske franke ni nična," so dodali. "Sodba Vrhovnega sodišča RS II Ips 18/2022 tako ponovno potrjuje stališče, da je treba v zadevah kreditojemalcev v švicarskih frankih primere presojati posamično in da zakonsko urejanje ni primerno."
www.zurnal24.si/slov...emo-401247