Sorry, ampak največja obremenitev za srednji razred bi bil - ravno - davek na nepremiočnine.

Bravo Simona, postala si z naskokom najboljša na Financah!

Pri nas je 90% prebivalstva lastnikov nepremičnin. A meniš, da večina teh spada v srednji razred?

zakaj ne bo drugje za vzeti kot od navadnih ljudi, če politike ne nehajo »tiskanja denarja«

nasprotno, ravno ko nehajo "tiskanje denarja", to vodi v iskanje drugih virov, ki jih proracun najde v bolj aktivnem pobiranju.

verjeti drugace vodi v tisto znano sliko:

- jaz sem za uravnotezen proracun!
- ok, evo ti novi davki
- pa ne tko!!!!
- kaj si pa ti mislil - da bodo bogovi najprej sebi brado odrezali?

predvsem ugotovitev o potrebi po povečanju učinkovitosti javnega sektorja, je prava. In v nabor ukrepov sodi tudi zmanjšanje števila občin (in občinskih uprav), ki niso sposobne skrbeti za osnovne potrebe občanov, pa zmanjšanje števila komunalnih podjetij, ki delajo vse (od prodaje plina do obrezovanja grmičevja), pa specijalizacija bolnišnic,pa.....

Zelo dober članek. Hvala

[]
Skratka, nobene vizije, leadershipa in razmisleka 2 ali 3 korake naprej.

Ja, prej smo imeli nekoga z vizijo, ki ni mislil le dva do tri korake naprej, ampak tja do vzpostavitve krasnega novega sveta...

Problem revolucionarjev je v tem, da, ko pridejo na oblast, ne vedo kaj početi. Zgodovina kaže, da skoraj vsi "zmanjšajo" število prebivalcev. Eni več (Pol Pot), eni malo manj (YU).

[trocki]
Pri nas je 90% prebivalstva lastnikov nepremičnin. A meniš, da večina teh spada v srednji razred?

Jep, nepremicnine so precejšen kapital.
Je bilo tukaj že napisano, da je v slo premalo revežev.
Ceprav se še tako čudno sliši.

V studentskih letih cca 20 let nazaj sem srečal nizozemskega klosarja imel je cca 700 evrov sociale.
Mislim, da je bilo to tedaj precej nad našim minimalcemnpr.

... Ali bomo delali rast ali pa bo srednji razred lačen ...

... ja, ampak dokler bomo delali rast in bo narejena rast pomenila predvsem rast najbogatejših - samo 10 (deset) ljudi ima v svoji lasti 40% premoženja, ki ga ima 8 milijard ljudi na svetu - bodo vsi ljudje in ne samo srednji razred vedno ostal lačen ...

To s srednjim razredom je verjetno v srži zadeve. Na kratko, tendenca in želje so, da se ga uniči.Ker samo preko uničenja srednjega razreda in s tem nazadovanjem družbe kot celote lahko neizvoljeni diktirajo pogoje oblasti. Premočen srednji razred jim to onemogoča, ker je preveč ljudi potem zadovoljnih s svojim statusom, kar pa ne prinaša sprememb. Zato se najprej uničuje denarna politika s tiskanjem in razvrednotenjem denarja, povečuje se denarni dolg ljudi in držav. Poceni energija se umika dragi na pol neobstoječi zeleni, cene podnebnih kazni letijo v nebo. Potihoma pa prav te iste države ki veselo tiskajo denar - Dolarje in Evre - celo kradejo zlato in ga potihoma kopičijo, ker prihaja propad valut. Modre države zato hitijo proč od Dolarja in Evra, od ZDA in EU v bolj stabilno okolje BRICS ove na zlatu podprte trgovalne valute. V tem trenutku sploh ni jasno kdo ima bolj prav, ampak prav lahko da bodo bolje preživeli tisti izven ZDA in EU. Razen če niso Afričani, ki jim prav sedaj še najbolj kradejo zlato in nabijajo kazni za klimatko onesnaževanje.

Jaz sem srečeval Nizozemce na sociali pred 35 leti n Nizozemskem, takrat so imeli 1000 guldnov sociale, kar je bilo precej več kot 700€ pred 20 leti. Za primerjavo, pivo v običajnem lokalu je stalo 2,25 guldna, približno toliko tudi vrečka hašiša.

To je seveda res, ampak za zmanjševanje prebivalstva so skrbeli tudi drugi, ne le revolucionarji. Julij Cezar, Atila, Cortez, Napoleon, Hitler, ...

Hocem ti povedat, da je pojem srednjega sloja in reveža precej relativen.
Slovenci smo zgodovinsko navajeni na enakost.
V trenutnem času lahko to furamo naprej le z uvozom poceni delovne sile.
Slovenci enaki v relativnem bogastvu ekonomski migranti v revščini.
Mislim da se moramo navadit na čedalje več indijcev in pakistancev npr.

Očitno bodo razmere pri Slovencih kot se reče 'to force one's hand'. Večja neenakost in s tem ohranitev kolikor toliko prebivalstvene homogenosti. Mogoče bo pa to ozdravilo nezdravo obsedenost Slovencev z enakostjo.

In ker smo pri temi srednjega razreda, bo le-ta postavljen na trdne nepolitične temelje: nastal bo nižji in višji srednji razred, kiga bodo sestavljali tisti, katerih vrednost na trgu bo končno realno ocenjena (tehnologi, naravoslovci, inženirji, kmetje, obrtniki, poklicni profili, nekateri S.P.-jevci, zdravstveni delavci).

[Rokc5]
Očitno bodo razmere pri Slovencih kot se reče 'to force one's hand'. Večja neenakost in s tem ohranitev kolikor toliko prebivalstvene homogenosti. Mogoče bo pa to ozdravilo nezdravo obsedenost Slovencev z enakostjo.

ja ziher. ker obstojeca nagnjenja so nastala kar tako iz mode :)

mogoce malo za primerjavo (od tam, kjer si ravno tako predstavljajo, da je to nekaj specificno njihovega) - www.scandinaviastand...-of-jante/

crt - no ja Skandinavija ne vem, če je primerljiva s Slovenijo, kjer imamo dolgoletni Avstro-Ogrski ethos.

Da pa ne bom narobe razumljen, kljub vsemu je 30 let samostojnosti nekako delno uspelo omiliti nekoč politično zapovedano uniformirano mišljenje glede premoženjske enakosti.

crt - Saj sva imela debato, da vse ni slabo v Sloveniji in kot sva takrat pisala je pokrizno okrevanje veliko spremenilo glede tega.

[Rokc5]
Očitno bodo razmere pri Slovencih kot se reče 'to force one's hand'. Večja neenakost in s tem ohranitev kolikor toliko prebivalstvene homogenosti. Mogoče bo pa to ozdravilo nezdravo obsedenost Slovencev z enakostjo.

Zdravljenje bolj potrebuje obsedenost s homogenostjo, ne toliko obsedenost z enakostjo.

In ker smo pri temi srednjega razreda, bo le-ta postavljen na trdne nepolitične temelje: nastal bo nižji in višji srednji razred, kiga bodo sestavljali tisti, katerih vrednost na trgu bo končno realno ocenjena (tehnologi, naravoslovci, inženirji, kmetje, obrtniki, poklicni profili, nekateri S.P.-jevci, zdravstveni delavci).

V neoliberalizmu srednji razred izginja, kar je posledica osnovnega namena neoliberalizma, ki je koncentracija kapitala. In zaenkrat ni videti, da bi se ta trend začel obračati. Ti, ki jih ti smatraš za "nastajajoči srednji razred" so le še kolikor toliko zanesljivi potrošniki, katere gospodarstvo nujno potrebuje za rast, ki je predpogoj doseganju dobičkov, ki je pogoj za koncentracijo kapitala.

[Rokc5]
crt - no ja Skandinavija ne vem, če je primerljiva s Slovenijo, kjer imamo dolgoletni Avstro-Ogrski ethos.

skandinavci so protestanti... protestanski delovni etos... a?

Da pa ne bom narobe razumljen, kljub vsemu je 30 let samostojnosti nekako delno uspelo omiliti nekoč politično zapovedano uniformirano mišljenje glede premoženjske enakosti.

30 let samostojnosti predstavlja 2/3 zivljenjske dobe prejsnje drzave. tako da pocasi bo treba iskati krivdo za vse, kar je "napacno", drugje kot pri njenem vplivu.

zakaj bi bilo pametno zmanjšati javno upravo ter iz javnih uslužbencev narediti voznike tovornjakov.

The Up to the Mountains and Down to the Countryside Movement, often known simply as the Down to the Countryside Movement, was a policy instituted in the People's Republic of China between mid 1950s and 1978. As a result of what he perceived to be pro-bourgeois thinking prevalent during the Cultural Revolution, Chairman Mao Zedong declared certain privileged urban youth would be sent to mountainous areas or farming villages to learn from the workers and farmers there. In total, approximately 17 million youth were sent to rural areas as a result of the movement.

Tu gremo lahko s tem, da ni vazno kake barve je mačka v to da ni pomebno kak sistem imamo glavno, da so na oblasti naši.

Bil z otroci v kinu in gledal film Kapa, poslusal intervju s scenaristko in med vrsticami ni mogla verjet, da je to prvi slo bozicni film. V njem je kar nekaj simbolike in po moje na nek nacin mejnik v razmisljanju plebsa oz je trideset let, čas naredilo svoje:)
Levi, desni komunisti se počasi poslavljajo, prihaja kapital.
Mogoče sta v tej zgodbi že Golob in Musarjeva, nista ravno reveža :)

Ja. Dobro zbrano skupaj veliko realnih problemov in dilem.
Dve stvari mi prideta na misel: Verjetno se bodo (bomo) porabniki počasi morali od slepega potrošništva obrniti k tistemu, kar res potrebujemo. To je recimo hrana, zdravje, udobno bivanje, primeren obseg in preživetje v prostem času. Potem se bodo tudi omejeni resursi (delovna sila) lahko bolj preusmerili v tisto, kar je potrebno. Delovno silo bo pa treba plačati tržno.

[trocki]
Pri nas je 90% prebivalstva lastnikov nepremičnin. A meniš, da večina teh spada v srednji razred?

S tem ko so lastniki nepremičnin, so za Slovenijo srednji razred. Premoženje je premoženje, kapital. In ogromno mrtvega kapitala je v nepremičninah. OK? In potem lajnajo o desttisočih, da ne rečem stotisočih novih stanovanj. Kdo jih bo pa gradil? Aja, hitre moderne ceste na Koroško ali v Belo Krajino pa ne bi, saj lahko malo posodobimo železnico. Katero že? :)) LOL
Se strinjam, da je obdavčitev potrebnega stanovanja za primerno streho nad glavo nesmiselna, ostalo pa se obdavči kot vsak kapital.

Ja. Dobro zbrano skupaj veliko realnih problemov in dilem.
Dve stvari mi prideta na misel: Verjetno se bodo (bomo) porabniki počasi morali od slepega potrošništva obrniti k tistemu, kar res potrebujemo. To je recimo hrana, zdravje, udobno bivanje, primeren obseg in preživetje v prostem času. Potem se bodo tudi omejeni resursi (delovna sila) lahko bolj preusmerili v tisto, kar je potrebno. Delovno silo bo pa treba plačati tržno.

Sicer pa: aktivirati je treba resurse: kadre stimulirati, da bodo delali in ustvarjali in ne čakali n akonec delovnega časa. Delali in ustvarjali pa tisto, kar je za blaginjo potrebno. Trenutno je po moje mnogo človeškeg apotenciala slabo izrabljenega. Podobno velja tudi za kapital, sploh v Sloveniji. Bi pa seveda lahko o tem pisali knjige. Srednjeročno in dolgoročno pa seveda usmeritev v kvalitetno in pravo izobraževanje ter vzgojo. P ane bom o tem, da neke moderne kao enakosti in pravice tu ne igrajo kakšne pozitivne vloge.

[kzupanc]
Jaemu, kar res potrebujemo. To je recimo hrana, zdravje, udobno bivanje, primeren obseg in preživetje v prostem času. Potem

Tole glih ne zveni kaj drugače kot trenutno, udobno bivanje in prosti čas sta luksuz :)

[hostamox]
> [kzupanc]
> Jaemu, kar res potrebujemo. To je recimo hrana, zdravje, udobno bivanje, primeren obseg in preživetje v prostem času. Potem

Tole glih ne zveni kaj drugače kot trenutno, udobno bivanje in prosti čas sta luksuz :)

Vem ja, da je to že luksuz; odvisno, kaj je neka osnova, kaj pa razvada ali "pre*****nje"

[najobj]
... Ali bomo delali rast ali pa bo srednji razred lačen ...

... ja, ampak dokler bomo delali rast in bo narejena rast pomenila predvsem rast najbogatejših - samo 10 (deset) ljudi ima v svoji lasti 40% premoženja, ki ga ima 8 milijard ljudi na svetu - bodo vsi ljudje in ne samo srednji razred vedno ostal lačen ...

Bolj kot samo rast bi jaz problematiziral, kako se ta BDP računa. Ne gre za nadomestek v neki družbeni sreči, ampak bi morali (po moje) kot BDP računati tisto, kar prispeva k ugodju človeka. Nekako bi morali ovrednotiti (ali množiti s faktorjem uteži) posamezne prispevke. Recimo masa računalniških igric ali dragih močnih avtomobilov ne prinese toliko kot pridelana pšenica ali moderen manjši avto. Pri storitvah pa zdravje težo primerjamo z lepotno operacijo ali neko kozmetično storitvijo. Nekako menim, da bi resurse za ustvarjanje nove vrednosti morali (čim bolj tržno) preusmeriti v tisto, kar je bolj potrebno. Po drugi strani pa jih čim bolje izkoristiti (seveda ne s prisilo in delom prek zdravih mej).

[kzupanc]
> [najobj]
> ... Ali bomo delali rast ali pa bo srednji razred lačen ...
>
> ... ja, ampak dokler bomo delali rast in bo narejena rast pomenila predvsem rast najbogatejših - samo 10 (deset) ljudi ima v svoji lasti 40% premoženja, ki ga ima 8 milijard ljudi na svetu - bodo vsi ljudje in ne samo srednji razred vedno ostal lačen ...

Bolj kot samo rast bi jaz problematiziral, kako se ta BDP računa. Ne gre za nadomestek v neki družbeni sreči, ampak bi morali (po moje) kot BDP računati tisto, kar prispeva k ugodju človeka. Nekako bi morali ovrednotiti (ali množiti s faktorjem uteži) posamezne prispevke. Recimo masa računalniških igric ali dragih močnih avtomobilov ne prinese toliko kot pridelana pšenica ali moderen manjši avto. Pri storitvah pa zdravje težo primerjamo z lepotno operacijo ali neko kozmetično storitvijo. Nekako menim, da bi resurse za ustvarjanje nove vrednosti morali (čim bolj tržno) preusmeriti v tisto, kar je bolj potrebno. Po drugi strani pa jih čim bolje izkoristiti (seveda ne s prisilo in delom prek zdravih mej).

... OK, če pozabim na osovraženo Rusijo in za ilustracijo vzamem Indijo www.finance.si/324752 , je zelo sporna edina zveličavna valuta meritve dolar, ampak ker je samo BDP res možno meriti - subjektivno različnega ugodja objektivno ni možno meriti - jaz ne problematiziram rasti, ampak problematiziram delitev BDP, ker preprosto ne morem razumeti, da ima samo 10 (deset) ljudi v svoji lasti 40% premoženja, ki ga ima vseh 8 milijard ljudi na svetu ...

[najobj]
> [kzupanc]
> > [najobj]
> > ... Ali bomo delali rast ali pa bo srednji razred lačen ...
> >
> > ... ja, ampak dokler bomo delali rast in bo narejena rast pomenila predvsem rast najbogatejših - samo 10 (deset) ljudi ima v svoji lasti 40% premoženja, ki ga ima 8 milijard ljudi na svetu - bodo vsi ljudje in ne samo srednji razred vedno ostal lačen ...

> Bolj kot samo rast bi jaz problematiziral, kako se ta BDP računa. Ne gre za nadomestek v neki družbeni sreči, ampak bi morali (po moje) kot BDP računati tisto, kar prispeva k ugodju človeka. Nekako bi morali ovrednotiti (ali množiti s faktorjem uteži) posamezne prispevke. Recimo masa računalniških igric ali dragih močnih avtomobilov ne prinese toliko kot pridelana pšenica ali moderen manjši avto. Pri storitvah pa zdravje težo primerjamo z lepotno operacijo ali neko kozmetično storitvijo. Nekako menim, da bi resurse za ustvarjanje nove vrednosti morali (čim bolj tržno) preusmeriti v tisto, kar je bolj potrebno. Po drugi strani pa jih čim bolje izkoristiti (seveda ne s prisilo in delom prek zdravih mej).

... OK, če pozabim na osovraženo Rusijo in za ilustracijo vzamem Indijo www.finance.si/324752 , je zelo sporna edina zveličavna valuta meritve dolar, ampak ker je samo BDP res možno meriti - subjektivno različnega ugodja objektivno ni možno meriti - jaz ne problematiziram rasti, ampak problematiziram delitev BDP, ker preprosto ne morem razumeti, da ima samo 10 (deset) ljudi v svoji lasti 40% premoženja, ki ga ima vseh 8 milijard ljudi na svetu ...

Jaz sem se pa danes namesto k problemu deljenja usmeril k ustvarjanju: kaj ustvarjati s katerimi viri in kako jih čim bolj optimalno izkoristiti.

[kzupanc]
> [najobj]
> > [kzupanc]
> > > [najobj]
> > > ... Ali bomo delali rast ali pa bo srednji razred lačen ...
> > >
> > > ... ja, ampak dokler bomo delali rast in bo narejena rast pomenila predvsem rast najbogatejših - samo 10 (deset) ljudi ima v svoji lasti 40% premoženja, ki ga ima 8 milijard ljudi na svetu - bodo vsi ljudje in ne samo srednji razred vedno ostal lačen ...

> > Bolj kot samo rast bi jaz problematiziral, kako se ta BDP računa. Ne gre za nadomestek v neki družbeni sreči, ampak bi morali (po moje) kot BDP računati tisto, kar prispeva k ugodju človeka. Nekako bi morali ovrednotiti (ali množiti s faktorjem uteži) posamezne prispevke. Recimo masa računalniških igric ali dragih močnih avtomobilov ne prinese toliko kot pridelana pšenica ali moderen manjši avto. Pri storitvah pa zdravje težo primerjamo z lepotno operacijo ali neko kozmetično storitvijo. Nekako menim, da bi resurse za ustvarjanje nove vrednosti morali (čim bolj tržno) preusmeriti v tisto, kar je bolj potrebno. Po drugi strani pa jih čim bolje izkoristiti (seveda ne s prisilo in delom prek zdravih mej).

> ... OK, če pozabim na osovraženo Rusijo in za ilustracijo vzamem Indijo www.finance.si/324752 , je zelo sporna edina zveličavna valuta meritve dolar, ampak ker je samo BDP res možno meriti - subjektivno različnega ugodja objektivno ni možno meriti - jaz ne problematiziram rasti, ampak problematiziram delitev BDP, ker preprosto ne morem razumeti, da ima samo 10 (deset) ljudi v svoji lasti 40% premoženja, ki ga ima vseh 8 milijard ljudi na svetu ...

Jaz sem se pa danes namesto k problemu deljenja usmeril k ustvarjanju: kaj ustvarjati s katerimi viri in kako jih čim bolj optimalno izkoristiti.

... čuj, pa si ti res prepričan, da samo 10 (deset) ljudi ustvari 40% vsega premoženja na svetu ? ...