Kurzarbeit v Sloveniji: kaj snuje vlada, kako naj bi subvencionirala skrajšani delovni čas?

Nekako ne razumem tega naslova, a to pomeni vulgarno kurc pa tako delo, ali je potrebno naslov prevajati v slovenščino, da dobimo izraz v smislu dela s skrajšanim delovnim časom.

Ali pa se nanaša na Avstrijskega predsednika in bi bil prevod Kurčevo delo.

[MarijanMacek]
>Kurzarbeit v Sloveniji: kaj snuje vlada, kako naj bi subvencionirala skrajšani delovni čas?

Nekako ne razumem tega naslova, a to pomeni vulgarno kurc pa tako delo, ali je potrebno naslov prevajati v slovenščino, da dobimo izraz v smislu dela s skrajšanim delovnim časom.

Po letu 2009, ko ga je kot pomoč gospodarstvu uvedla Nemčija, se je ta izraz kar dobro uveljavil tudi izven Nemčije (predvsem v državah, ki poslovno gravitirajo k Nemčiji), tej obliki dela pripisujejo kar nekaj zaslug, da si je Nemčija toliko hitreje opomogla po veliki recesiji kot druge države. Tudi med direktorji podjetij, ki delajo precej z Nemčijo, je izraz dobro poznan. In ja, ker je kratek, je precej uporabnejši za naslov članka :)

[azrael]
> [MarijanMacek]
> >Kurzarbeit v Sloveniji: kaj snuje vlada, kako naj bi subvencionirala skrajšani delovni čas?
>
> Nekako ne razumem tega naslova, a to pomeni vulgarno kurc pa tako delo, ali je potrebno naslov prevajati v slovenščino, da dobimo izraz v smislu dela s skrajšanim delovnim časom.

Po letu 2009, ko ga je kot pomoč gospodarstvu uvedla Nemčija, se je ta izraz kar dobro uveljavil tudi izven Nemčije (predvsem v državah, ki poslovno gravitirajo k Nemčiji), tej obliki dela pripisujejo kar nekaj zaslug, da si je Nemčija toliko hitreje opomogla po veliki recesiji kot druge države. Tudi med direktorji podjetij, ki delajo precej z Nemčijo, je izraz dobro poznan. In ja, ker je kratek, je precej uporabnejši za naslov članka :)

Jaz vem kam pes taco moli, toda moti me nekaj. Nekoč se je v Mariboru v fabrikah govorilo izključno nemško, po 1. SV je ablast naseljevala v mesto slovensko intelegenco, mnogo primorskih beguncev in kasneje vse kar je bilo pismeno družboslovno ali tehnično s Kranjskega dela. In še ko sem sam delal leta 1964 v fabriki je bilo vso orodje imenovano z nemškimi spačenkami. Kaj je res naša bodočnost v ponovni anglizaciji (splošen trend v svetu, ki bo počasi zamrl zaradi porajanja novih tehnoloških velesil) in ne bodi ga treba germanizaciji?

Od 70 leta ste pa yugo inzenirje uvažal en večji ventilator kot drug ranjki IMV v Revozu danes po pisarnah ni slo priimka govori se pa vse samo slovensko ne zdej se pa odloči al nazaj na balkan in ovce al z nemci jebiga odločit se bo treba

[slovenecnb1]
Od 70 leta ste pa yugo inzenirje uvažal en večji ventilator kot drug ranjki IMV v Revozu danes po pisarnah ni slo priimka govori se pa vse samo slovensko ne zdej se pa odloči al nazaj na balkan in ovce al z nemci jebiga odločit se bo treba

Čuj, ti pa takšen zmazek napišeš, da nima ne repa ne glave. V osnovni šoli je en od ne preveč uspešnih sošolcev na koncu spisa lepo napisal kup vejic in naprosil učiteljico, naj jih postavi kjer manjkajo.... Bi rekel, da je boljši pismeni YU inženir kot pa en takšen kvasač nepismene sorte kot si očevidno ti, prevzvišen slovencelj. Nemški šef, bi ti pa pri tako nemarne, pisanju hitro pokazal kje so vrata.

Upam, da bo naša država pomislila na proizvodna podjetja, ki delajo v treh izmenah. Namreč, če je premalo dela, se delo organizira v eni ali dveh izmenah; tretja je potem cel teden na čakanju na delo doma. In ta podjetja potem težko sledijo kriteriju min. 20 ur dela tedensko za to nočno izmeno...praktično neizvedljivo. Kriteriji morajo biti predpisani na mesečni ravni!