Glede na to, da se v letošnjem letu obetajo nova javnosektorska zvišanja plač tudi ustavnim sodnikom bodo sodniki ugotovili, da tako lepega javnosektorsko zapravljivega proračuna še nismo imeli in ga je škoda vladi kvariti načrte. Za koliko so se oz. se bodo v letošnjem letu zvišale plače ustavnim sodnikom? Za koliko plačnih razredov so že napredovali oz. bodo do konca leta še napredovali?

Zanimiva sta 1. in 2. odstavek 148. člena Ustave:

"Vsi prejemki in izdatki za financiranje javne porabe morajo biti zajeti v proračunih države.

Prihodki in izdatki proračunov države morajo biti srednjeročno uravnoteženi brez zadolževanja, ali pa morajo prihodki presegati izdatke. Od tega načela se lahko začasno odstopi samo v izjemnih okoliščinah za državo"

Kultura zagotovo sodi v javno porabo in kako naj se financira iz javnih investicij v nekakšnem odstotku vrednosti projekta? Kako se bo opravičil morebitni kulturni evro? Kako se bodo upravičili razni želeni izvenproračunski predlagani centi za to ali ono? Še enkrat, v Ustavi piše "Vsi prejemki in izdatki za financiranje javne porabe morajo biti zajeti v proračunih države", še enkrat VSI PREJEMKI...

V malokateri državi imajo ustavni sodniki jajca, da odločijo proti vladi. Praksa v Sloveniji kaže, da so slovenski ustavni sodniki med tistimi bolj bojazljivimi. Pravzaprav je bilo edino pogumno stališče US takrat ko so ustanovili občino Ankaran. Pa še to je bila verjetno želja oblasti, ker ni prenašala Popovića. Če bi imelo US jajca, bi recimo samo določilo, da se financiranje šol izenači. Ali pa to, da gredo slovenski pacienti tudi k zdravnikom zasebnikom, pa jim je ZZZS dolžan povrniti znesek v višni, kot jo za te storitve namenja javnim ustanovam. Tudi vemo, da je US popolnoma odpovedalo pri vprašanju Izbrisanih. Verjetno bo podobno tudi pri podrejenih obveznicah.

1.Najprej je Republika Slovenija leta 2013 s kriminalno neverodostojnostjo in mafijsko krajo premoženja domačih malih delničarjev in obvezničarjev uničila domači finančni trg.

2.Nato smo se ekstremno zadolžili za dokapitalizacijo bank in jih »rešene« za bagatelo »prodali« verjetno istim tujcem, ki so nam prej po visokih obrestnih merah posodili denar za »reševanje« tako rekoč že njihovih bank.

3.Pod samoprisilo nepotrebnih zavez smo istočasno razprodajali državna podjetja, vključno z letališčem.

4.V ustavo smo -pod prisilo -zapisali zlato fiskalno pravilo.

5.Banko Slovenije smo dovolili vključiti v ECB oz Eurosistem skupaj z njeno bančno aktivo, ki ni več v lasti RS.

Zaradi naštetih zgrešenih aktivnosti slovenskih politikov in političnih strank bo usoda Slovenije, kot samostojne države v kratkem pred izjemno preizkušnjo. Monetarni vzvod v rokah ECB ji že danes ni dosegljiv. Damokljev meč je EK, ki so ji malo mar fiskalne težave obrobne žepne EU državice, ki si je z zapisom zlatega fiskalnega pravila v ustavo sama izkopala politični grob. Ko se ciklično zmanjšajo prilivi od davkov, pade zaposlenost in se povišajo socialni transferji, vlada nima nobenega orodja ali vira premoženja za blažitev krize in zagona gospodarskega cikla, razen...... ozemlja RS.

Z ozemljem na katerem leži Slovenija in njenimi pripadniki je EU vedno barantala in si jih podajala sem ter tja. V krizi, ko vlada zaradi zgoraj opisanih razmerij ne bo imela nobenega orodja več, bo morala pristati na kakršnekoli pogoje Bruslja poslane preko EK in ECB. Direktiva, kako bi se Slovenci lahko odpovedali npr. delu Primorske v korist Italije, zaradi pomiritve strasti na EU parketu, bo tako v Sloveniji pričakovana. Večina politike bo lobirala, da se taka odločitev sprejme. Za Slovence in njihovo samostojno Slovenijo popolnoma nesprejemljivo!

Ustavno sodišče po dosedanji praksi ne sodi v korist Slovencev in Slovenije ampak v korist kapitala (beri močnejšega), ki ga na naših tleh zastopata EK in ECB. Zagotovo bodo tokrat o ustavni kršitvi zlatega fiskalnega pravila ustavni sodniki res odločali absolutno prednostno in ne tako, kot leta 2013, ko so za absolutno prednostno obravnavo ZBAN 1l potrebovali 3 leta ter z zavlačevanjem na vse mogoče načine omogočili tujcem dovršiti akt oškodovanja Slovenije.

Tako, kot je bilo za Slovenijo in Slovence pogubno zavlačevanje in odločanje Ustavnega sodišča od let 2013-2018, tako bo pogubno njegovo dosledno in absolutno prednostno odločanje o kršitvi fiskalnega pravila in njegova predvidljiva in pričakovana razsodba.

Ustavno sodišče in ustavni sodniki so tisti, ki bodo na pogrebu Slovenije cingljali z navčkom.