Fakin je pri meni s tole izjavo zadel žebljico na glavico: »V ozadju je bitka za denar in manjši obseg dela.«

Pri meni ima bonus pike oz. v bonusu ima eno krajo sendviča s suho salamo

A lahko še za šolstvo dobimo eno tako primerjavo?

Ne vem, zakaj mesate rast stevila zdravnikov z stevilom. Rast bo rezultirala v povecanem stevilu sele cez cas.

Graf "Število zdravnikov (na tisoč prebivalcev, po državah EU)" pove vse, kar je treba znati. Ocitno tudi po obdobju izrazite rasti se ni nic bolje. Razlika med 3.01 in 3.5 (slovenija in eu povprecje) se zdi majhna, dokler 0.5 ne pomnozis z 2000 (zdravniki so izrazeni na tisoc prebivalcev) in se izkaze, da je to celih 1000 zravnikov manjka. Koliko jih ze diplomira vsako leto in koliko jih gre v penzijo?

Skratka bullshit. Jaz vidim to, da mene in mojo prakticno preganjajo iz ordinacije, kjer sva ze od studentskih let, ker je preobremenjena, pa se ne dava. Dokler bom moral cakati cel teden na prost termin, je zdravnikov pac premalo. To kazejo izkusnje in stevilke. Over and out.

No, da vidimo še kaj novinarji rečejo, ko se jih sooči z dejstvi, številkami in primerjavami z Evropo.

Za ogrevanje. Primerjava z Nemčijo po številu storitev ne pokaže bistvene razlike med sistemoma - nemški zdravniki družinske medicine so plačani po številu storitev in si naročajo bolnike na kratke kontrole, slovenski zdravniki pa dobijo isto plačo pa če pogledajo 1 bolnika ali 100 bolnikov na dan. V članku ni omenjeno število pregledov na primarni ravni. V Sloveniji je povprečno število obravnav bolnikov v ambulanti družinske medicine cca 10 tisoč na leto.

Gremo dalje.

Statistični porast števila splošnih in družinskih zdravnikov od leta 2005 do 2017 za 61 % ne upošteva, da je leta 2005 bilo ogromno zdravnikov, ki niso imeli specializacije iz družinske ali splošne medicine, ker le-ta takrat ni bila nujna. Po letu 2008 ni bilo več mogoče opravljati družinske medicine brez specializacije.

Ti zdravnike brez specializacije so nato od leta 2005 v naslednjih 4. letih v velikem številu opravii specializacijo iz družinske medicine (v skrajšani obliki, ker so jim večino kroženja seveda apriznali), vendar zaradi tega v sistem ni prišel noben dodaten zdravnik v ambulante družinske medicine.

No pa poglejmo bolj tehtne podatke, ki se tičejo oskrbe bolnikov v primarni ravni:

leta 2009 je ZZZS financiral 857 timov družinske medicine, leta 2019 pa 917 timov, kar je 6,7 % porast. Kako le 6,7 % več plačanih ambulant ob tako domnevno astronomskem povečanju števila zdravnikov družinske medicine? Kako si to novinarka razlaga?


NIJZ (Pribaković) je na novinarski konferenci torej povedal, da je trenutno 1265 specializantov in specialistov DM (po NIJZ metodologiji se sem uvršča tudi specialiste splošne medicine).

Uradni podatkovni portal NIJZ za leto 2009 pa nam pove, da je 10 let nazaj bilo 1054 specializantov in specialistov družinske (splošne) medicine.


Torej je resnični porast zdravnikov družinske medicine v 10. letih 20 %. Še to na račun specializantov, ki polovico specializacije opravijo v bolnišnicah, po končani specializaciji pa se ne odločijo vsi, da bodo ostali v družinski medicini.

V zadnjih 15. letih se je število starostnikov nad 65 let povečalo za 32 %, povprečna debelina zdravstvenega kartona ob smrti pa za cca 100 %.

Porast števila družinskih zdravnikov tako ne sledi niti povečanju števila kroničnih bolnikov in povečanju zmožnosti medicinske stroke.

Zdravniki v družinski medicini ne bi delali manj v normalnih pogojih, saj bi enako kot danes ves čas delali. Le delali bi tako, da bi lahko tudi strokovno obravnavali bolnike in ne nestrokovno kot se to dogaja zdaj. V Sloveniji imamo trenutno povprečno 7 minut časa za obravnavo bolnika, kar je najmanj med razvitimi državami (glej stran 11):

bmjopen.bmj.com/cont...2.full.pdf

Mimogrede, praktično v vseh državah, kjer imajo družinski zdravniki več časa za obravnavo bolnikov kot v Sloveniji, ugotavljajo, da ne morejo kakovostno opravljati svojega dela zaradi demografskih sprememb in napredka medicine.

Na portugalskem se zato celo zavzemajo za 30 minutne konzultacije na primarni ravni:

www.uemo.eu/2019/02/...ointments/


Skratka, čestitke novinarki za temeljito raziskovalno delo. Meni bi bilo sram.

Zdravniki lahko imajo 65 delovnih dni topusta, kar pomeni skoraj tri koledarske mesece zdravnika ni na delovnem mestu in kot je pred kratkim tebi nič meni nič in kot nekaj popolnoma normalnega (?) povedal Klokočovnik operira v tujini. Če bi se 10 slovenskim zdravnikom letni dopust zmanjšal za 20 dni, dobimo 200 dodatnih delovnih dneh na leto, na 100 zdravnikov je to 2000 delovnih dneh na leto...koledarski mesec ima v povprečju 22 delovnih dneh, kar na leto pomeni 264 delovnih dneh in če 2000 delovnih dneh, ki smo jih pridobili zaradi skrajšanja letnega dopusta zdravnikov delimo z 264 dneh na leto dobimo 7,6 kar pomeni, da smo »pridobili« 7,6 zdravnikov, na 1000 jih dobimo 76, na 7000 tisoč zdravnikov le če jim zmanjšamo dopust na avstrijski nivo »pridobimo« že 532 zdravnikov in naenkrat ugotovimo, da jih vendar ni tako veliko premalo, le dopuste imajo predolge in premalo delajo. Zaključek. Z »avstrijskimi« dopusti bi pridobili »novih« 500 zdravnikov na delovnem mestu, mogoče nekaj manj pa vendar bi jih veliko pridobili. Dopuste zdravnikov moramo omejiti na največ 35 dni.

Rednak kot Rednak, ne znate napisat stavka, ki bi vsaj v kakšni besedi ne žalil ali podcenjeval, kaj podtikal ali natolceval. Berite malo, kaj se dogaja po svetu in kaj nas (vas) čaka v bližnji prihodnosti, če se boste takole, podcenejvalno in zaničevalno obnašali do predstavnikov poklica, ki ga vsakdo vsaj kdaj nujno rabi. S svojim pristopom namreč lepo kažete, kaj si mislite o zdravništvu in drugem osebju v zdravstvu, zato si ne domišljajte, da se vam ne more zgoditi, da vas v ključnem trenutku kdo od prizadetih ne prepozna in vam da lekcijo, da si ne zaslužite večje pozornosti kot jo temu profilu pripisujete v svojih skropucalih. Ali utegne se zgoditi, da vaša laž selektivna resnica bo postala... za malo razgledadnosti si pa preberite tole:
www.kevinmd.com/blog...TsTn6QZjkA

ODLICEN KOMENTAR: Zdravniki lahko imajo 65 delovnih dni topusta, kar pomeni skoraj tri koledarske mesece zdravnika ni na delovnem mestu in kot je pred kratkim tebi nič meni nič in kot nekaj popolnoma normalnega (?) povedal Klokočovnik operira v tujini. Če bi se 10 slovenskim zdravnikom letni dopust zmanjšal za 20 dni, dobimo 200 dodatnih delovnih dneh na leto, na 100 zdravnikov je to 2000 delovnih dneh na leto...koledarski mesec ima v povprečju 22 delovnih dneh, kar na leto pomeni 264 delovnih dneh in če 2000 delovnih dneh, ki smo jih pridobili zaradi skrajšanja letnega dopusta zdravnikov delimo z 264 dneh na leto dobimo 7,6 kar pomeni, da smo »pridobili« 7,6 zdravnikov, na 1000 jih dobimo 76, na 7000 tisoč zdravnikov le če jim zmanjšamo dopust na avstrijski nivo »pridobimo« že 532 zdravnikov in naenkrat ugotovimo, da jih vendar ni tako veliko premalo, le dopuste imajo predolge in premalo delajo. Zaključek. Z »avstrijskimi« dopusti bi pridobili »novih« 500 zdravnikov na delovnem mestu, mogoče nekaj manj pa vendar bi jih veliko pridobili. Dopuste zdravnikov moramo omejiti na največ 35 dni.

Imeti osebnega oz druzinskega zdravnika je tavelik luksuz.Koliko drzav ta pojem pozna in ga izvajajo?
Sicer pa za Slovenijo definitivno velja tole www.brainyquote.com/...ein_121993

Takole bi bilo treba napisat...
V Sloveniji:
- naredimo 1254 operacij srca
- vsadimo 4354 žilnih opornic
- na svet spravimo 12014 otrok
- od tega 1208 s carskim rezom
...
predpišemo:
- toliko in toliko zdravil
...

Vse skupaj (amortizacija opreme, zgradb, plače, stroški...) nas stane 2.322.324.876€. Od tega operacije srca toliko, porodi toliko, vsaditve žilnih opornic toliko...

Ampak dvomim, da pri nas v javnem zdravstvu sploh kdo ve, koliko stane operacija kolena (skupaj z amortizacija opreme, zgradb, plačami, materialnimi stroški...).
In dokler ne veš, koliko kaj stane, tudi ne moreš racionalizirati.

Mi niti ne vemo, koliko nas javno zdravstvo na leto stane.

Dober članek

Ima pa nekaj pomanjkljivosti.

sam sem družinski zdravnik in vidim naslednje:

- v veliki večini denar ni problem. Lažje je očitati zdravnikom pogoltnost za denar, kot osvetljevati realne probleme. Žal tako ne dela le politika, ampak tudi novinarji, tudi načeloma kvatitetnega časopisa, kot so Finance. Problemi so kar zapleteni, težko je do njih.. očitno tudi za novinarje Financ.

- ni res, da so se obremenitve znižale. Ljudje so starejši, zdravljenjih je več kroničnih bolezni, večja je osveščenost o pravicah, stranskih učinkih.. zato je posvetov več. Pogosto so trije, pet posvetov pri družinskem zdravniku zaviti v enega, ki se prikaže v statistiki.

- pravice pacientov so pri nas res velike. Človek, ki je povsem zmožen urediti mehanika ter zavarovanje za svoj avto, je v zdravstvenem sistemu nebogljen

- ogromno obremenitev je nepotrebnih. Napotnice za konttrolne preglede, urejanje bolniške, čakanje na odločbe imenovanih zdravnikov, čakanja na fizioterapijo... vse to izvaja pritisk na družinskega zdravnika, h kateremu ima pacient prost dostop. Zdravnik objektivno gledano ne naredi ničesar, samo tolaži in bolj ali manj sprejema gnev ter stisko.
Sistem e zdravja ne deluje. Izvidov ni v sistemu. Izvidi potujejo ročno. papirni.

- medicinske sestre: uveden je bil sistem referenčnih ambulant, kejr medicinske sestre nagovarjajo ljudi k bolj zdravemu načinu življenja. Sedaj bo ta sistem deloval 10 let, omogoča lepo zaposlitev ( povprečje menda 4 obravnave na dan za DMS) diplomiranim medicinskim sestram, malo dela, malo odgovornosti, izvajalcem je prinesel dodten denar. Nikjer pa nobenega podatka, da bi kaj izboljšalo zdravstvenos tanje. Ljubdje so seveda zadovoljni, ker jih nekdo uro dolgo posluša, naredi ves laboratorij.. - če to želimo, potem pa plačajmo. Samo ne se pritoževat, da je zdravstvo drago in da je veliko zaposlenih
Neodvisne raziskave o učinkih refernčnih ambulant pa ni! Tabu tema, ki se je nihče ne upa dotakniti. Veliko, res veliko denarja, za zelo vprašljiv sistem. V katerega pa sedaj vsi polagajo upe.

Nekaj ne štima s podatki, ki so prikazani v članku. Po grafu Število medicinskih sester (na tisoč prebivalcev, po državah EU) je letu 2016 v Sloveniji 9,7 sester na 1000 prebivalcev, po grafu Število prebivalcev na eno medicinsko sestro pa imamo v letu 2017 eno sestro na 305,4 prebivalcev – ali preračunano – 3,37 sester na 1000 prebivalcev. Kateri podatek drži? Za zdravnike se podatki navedeni v teh grafih nekako skladajo.

Slovenci smo karakterno gledano bolj "babji" narod. V smislu, delamo samo zato ker moramo, da lahko dobro živimo. Ne delamo zato, ker bi se želeli dokazati samim sebi in si graditi neke uspešne kariere. Zato je logično, da če zdravnikom dvigneš plače, da bodo hoteli imeti v naslednjem koraku več prostega časa. In točno to pri vsej tej zadevi gre.

Prav tako je preveč zdravnikov na položajih v postelji z dobavitelji zdravil in medicinskih pripomočkov. In zato posledično za te zadeve plačujemo tudi po 10x več kot države, ki so mnogo bogatejše od nas.

In ker smo karakterno taki kot smo, nam zelo odgovarja, da imamo obsežen javni sektor - ker si lahko delavci tako kot v socializmu samo določajo plače, delovne naloge in obseg dela. Zato na ravni naroda tudi ni pripravljenosti na to, da bi se zadeve racionalizirale, privatizirale in naredile bolj učinkovite.

NI problem v številu zdravnikov ali medicisnkih sester.
Problem je v organizaciji.