Tudi država bi dosegla dno, če bi LDS še vedno vodila državo, sicer se zdi, da so LDS-ovi kadri pri Židanu in Cerarju, državnih bankah, ministrstvih, zdravstvu...in še naprej navzdol porivajo državo proti dnu.

PARTITOKRACIJA

Kot je že leta 2006 dejal dr. Janez Drnovšek: "Strankarska politika je v krizi marsikje, tudi v drugih državah, v zahodnih državah in partitokracija, kot pravimo se velikokrat ukvarja samo s sabo. In ljudje ob tem nimajo več dobrega občutka. Mislijo, da se pač politiki ukvarjajo sami s sabo, stranke se ukvarjajo same s sabo in s svojimi interesi, položaji in tako naprej."

A boste Finance kupile server? (wink, wink).

Morda je tale čez rob spodobnega, ampak ko sem prebral, da naj bi LDS na volitve povedel slepi Luj Šprohar, sem se takoj spomnil na satiro Radoja Domanovića Vođa.
www.rastko.rs/knjize...atire.html

LIDERJI IN PARTITOKRACIJA

Naše politične stranke so z liderji koncipirane organizacije. Ti so nezmotljivi in njihovim odločitvam in stališčem se ne ugovarja. Osnovna logika takšnega delovanja je v tem, da tisti, ki je na vrhu pravi:"Sedaj sem jaz na vrhu in dokler sem jaz na vrhu, jaz odločam vse tisto kar je pomembno za stranko". Ugovorov ni, drugačno mišljenje je hereza, liderji imajo vedno prav. Oni imajo prav tudi takrat, ko odstopijo in tudi takrat, ko ne odstopijo in kaznujejo vse tiste, ki so se z odstopom strinjali. Liderji imajo prav, tudi ko ne odstopijo in ostalim pojasnijo, da je poraz zmaga, resnica laž in laži sploh ni. Liderji nikoli ne lažejo. Že po definiciji je jasno, da imajo prav takrat ko zmagajo. To je njihov poklic - zmagati. Liderji so plenilci in se bavojo s politiko. Ostali so infrastruktura. Infrastruktura deluje kapilarno.

Nesporno se liderji, ki imajo prav in brez izjeme, obkrožajo z ljudmi, ki jim ves čas govorijo, da so najlepši in najpametnejši. Takšne imajo za prijatelje, vse tiste, ki poskušajo misliti drugače, pa proglasijo za sovražnike, za frakcijo, ker pa frakcija ni dovoljena, se takšni odstranijo. O strategiji in taktiki liderji odločajo v skladu s svojim mišljenjem in nasveti okolice. Ker okolica misli, da je on/ona najlepši in najpametnejši, ostaja samo lastno mišljenje kot kriterij. Družinski prijatelji so del tega okolja in za njih se uporabljajo povsem drugi kriteriji. Oni so družinski prijatelji.

Zasluge za uspehe gre vedno pripisati liderju. To je izrek za odgovornost do stranke, ki jo takšen lider vodi. Odgovornost je zelo spodbudna, ker še naprej napihuje njegov ego in omogoča liderju, da je še bolj neprekosljiv, torej še boljši lider. Odgovornost za neuspeh ni nikoli liderjeva. Neuspeh je rezultat slabega dela na terenu (kapilarno delo infrastrukture), objektivnih okoliščin (ki se prikazujejo kot naravne nesreče in ne napačnih stališč liderja) in zlonamernosti, neizobraženosti in neumnosti velikega ljudstva.

Pri vsemu skupaj, pa ni pomembno, na kakšen način je lider prišel na položaj, da je postal to kar je. Zadnjih triindvajset let je to procedura bolj ali manj demokratičnega odločanja, saj je iz zgodovine znano, da se je na položaj prišlo z organizirano revolucijo (V.I.Lenin), institucionalnim klanjem (J.V.Stalin), vojaškim udarom (A.Hitler) ali vojno (J.B.Tito). Tehnologija funkcioniranja je vedno ista.

Kako ta sistem deluje? V prvi fazi sijajno. Vse cveti, vse napreduje, svetla bodočnost je pred nami in vsi so zadovoljni in srečni. V drugi fazi delujejo sile inercije. Še vedno je dobro, kapilarna struktura daje rezultate, privilegiji so razdeljeni in ni pesimizma. Ni niti pametnih rezultatov (resnični rezultati so katastrofalni, če jih nekdo analizira) ampak skupno stališče je, da je naš lider najboljši na svetu in nam edini dan.
V tretji fazi pride do rušenja sistema. Car je ves čas gol in sedaj se ti tudi vidi. Carja zamenjajo. Varianta je, da car umre, predno ga zamenjajo. V tem primeru, konec nastopi po njegovi smrti.

Kaj potem delajo naše organizacije? Najpogosteje izbirajo novega nespornega liderja in začnejo cirkus ponovno. Nihče ne vidi, da to ni krog, temveč spirala. Usmerjena navzdol. Vsak nesporni novi lider je na nižjem nivoju kot njegov predhodni. Pametjejše organizacije (glej Nemčijo po vojni) menjajo strukturo in odstopijo od liderskega načela vodenja. To nas v svetli bodočnosti tudi čaka. Problem je edino dočakati svetlo bodočnost.

Liderski način organizacije družbe (skozi politične stranke organizirane po liderskem načinu) stimulira vse tisto, proti čemur se družba (nominalno in deklarativno) bori - korupcijo, nepotizem, strankarsko izključenost, socialno neobčutljivost, laž in samoprevaro. Zato je potrebno pred izbiro novega liderja dobro razmisliti. To nikoli ni situacija ali/ali. Vedno je potrebno videti skozi meglo oportunizma, straha ali želje nekomu ugoditi ali odločiti se niti/niti. Namreč, državo smo ustanovili. Ali je bil potreben oče naroda, je danes nesmiselno razpravljati. Bilo je kakor je bilo. Vendar je povsem jasno, da za rojstvo družbe enakopravnih državljanov in poštenega odnosa proti njim, nesporni liderji niso potrebni. Oni so nevarnost in škoda.
Petek, 14.12.2007
pollitika.com/lideri...itokracija

BOB DNEVA

"Ne čudi, da volivci vsaka štiri leta volijo sebi podobne, upognjene, pohlevne in do obisti preračunljive lovce na družbeno dobro, jim odpuščajo laži, prazne obljube ter ideološko navlako."
Esad Babačić, pesnik in pisatelj
Torek, 15.5.2018
www.vecer.com/bob-dneva

BOB DNEVA

"Intelektualna raven v politiki krepko pada, poslušam debate in rečem, ali je to mogoče. Nekoč so v politiki sodelovali izjemni ljudje, saj so bili tudi preprosti ljudje, kar je pravilno, ampak so imeli kaj povedati."
Franc Juričan, politolog
Četrtek, 17.5.2018
www.vecer.com/bob-dneva

BOB DNEVA

"In zato bi se politik novega kova pravzaprav moral vprašati ne le, kaj lahko naredi za zdravstvo, temveč in predvsem, kaj lahko naredi za bolnika."
Dr. Husam Franjo Naji, predstojnik kardiološkega oddelka UKC Maribor
Sobota, 19.5.2018
www.vecer.com/bob-dneva

BOB DNEVA

"Iskati okoljske rešitve je trdo delo, ki zahteva znanje, etiko, pravičnost. Za populizem in lažne novice tu skoraj ni prostora."
Lučka Kajfež Bogataj, klimatologinja
Torek, 22.5.2018
www.vecer.com/bob-dneva

SAJ NI RES, PA JE!

Imate enkratno priložnost, da se vam zgodovina nasmehne, lahko pa se tudi razjoče nad vami.
Stane Kavčič, Dnevnik in Spomini, 1988, str.625

Vladarjem slovenije je treba priznati, da so preoblacenje in sprenevedanje izpilili do vrhunca, mojstrsko.

Njihovo razumevanje zavistne in hkrati hlapcevske narave slovenskega volilca je izjemno.

Tole nabijanje cez formo LDSa in hkratno voljenje njenega mafijskega bistva - v dosti primerih prav ISTIH ljudi... spominja na one papuanske indijance, ki imajo Filipa (rahlo senilnega 90 letnega moza angleske kraljice) za bozanstvo.

Tudi svabi imajo podobno sprenevedanje globoko v svoji naravi (dolfek se je pojavil kar sam, preudarno napredno ljudstvo tega nikoli ne bi izvolilo, kajne :-)), ampak imajo sreco da jih je 80 mio in da znotraj tega obstaja tudi en razred mislecih samostojnih ljudi.

No, mi imamo pa sarca :-)

Strankarski sistem je čisto navaden navaden blef in ne deluje. Bi bilo čisto vseeno, če bi še naprej imeli samoupravljanje. Če nič drugega, so oblastniki včasih kradli manj, bazen tistih, ki so kradli, pa je bil večji. Vsi so po malem kradli, le da tisti višje v hierarhiji malo več, tisti spodaj pač manj. Direktor kakšne DO ali kakšnega TOZD-a je npr. nakradel za kakšen vikend pa vozil se je v malo boljšem avtomobilu, delavec v delavnici pa je npr. spizdil kakšen šraufciger ali pa je kuharica v šoli hrano nosila domov. Ni pa bilo tako kot je danes, ko bi eni Bavčarji pa Šroti pa podobna svojat hotela imeti na desetine nakradenih milijonov, dalavcu pa še plače ne bi dali. Ali pa kvečjemu minimalca. Kriza je sicer do neke mere počistila s to golaznijo, vendar pa storjena škoda ostaja.

Zdaj, ko je družinska zlatnina v glavnem že do konca pokradena, pa stolčkarji vseh vrst še bolj kot prej tiščijo svoje umazane parklje v vrečo, ki jo vsako leto polnimo davkoplačevalci. Za nič dela in nič odgovornosti si npr. člani NS državnih firm delijo sejnine, ki presegajo mesečno plačo delavca za polni delovni čas. Ena sejnina, da ne bo pomote. Ko gre firma (banka, karkoli) k vragu, pa za svoje "nadziranje" nihče ne odgovarja, vsaj do sedaj še ni. Nikoli! Pa imamo zakone, po katerih naj bi bili za svoje "nadziranje" odgovorni s svojim premoženjem. Tako kot ni odgovarjal še noben politično nastavljeni direktor, ki je firmo spravil na kant. Kvečjemu je odšel "direktorovat" drugam, ali pa so ga inštalirali v kakšen NS. Pa Jazbec - na svojo željo gre na bolje plačano delovno mesto v Bruselj (ali kamor koli že) in za to pobaše še popotnico kljub temu, da mu ta v tem primeru po zakonu oz. aktih BS ne pripada! Mu pa pripada po (protizakoniti) pogodbi??! Ali je morda odgovarjal tisti, ki je z njim podpisal tako pogodbo? Ne, tako kot nikoli nihče v tej prekleti đržavi. Enaka zgodba je s Kramarjevim milijonom. Pa bančna luknja. Izbranci se igrali monopoli in si brezobrestno in brez zavarovanj delili milijone kot da gre za drobiž, izgubo pa pokrivamo vsi. Ali je kdo odgovarjal? Zopet nihče. Nihče se nič ne spomni in ni za nič odgovoren in ga nikoli nikjer ni bilo zraven. Luknja pa se je naredila sama. Vso to bando prekleto bi bilo treba počistiti po hitrem postopku, nakradeno premoženje pa zapleniti. Tako, kot to naredijo Kitajci. Ampak se to ne bo zgodilo, ker smo mi "demokratična" država, ki spoštuje zakone in človekove pravice. Žal samo tistih, ki so pri koritu, ostali pa naj se je**jo. In vse to se dogaja z žegnom "na demokratičnih volitvah izvoljenih predstavnikov ljudstva", ki na te stolčke posedajo lojalen kader, za katera ni dovolj mest v politiki, in ki bo oblastnikom zagotavljal rente iz državnega denarja.

Evo, to imamo od tako imenovane "demokracije", ki ni nič drugega, kot farbanje državljanov, da imajo nek vpliv, v resnici pa jih stranke rabijo samo za legitimacijo svoje vladavine, sicer pa se na njih poserjejo. Sistem z demokracijo v resnici nima kaj dosti skupnega, temveč gre za partitokracijo. Tudi volitve niso nič drugega kot brezveze šov, ki nam ga vsake 4 leta vladajoči razred priredi za naš denar. Dejansko gre za obliko rotacije, kjer se vedno pojavljajo eni in isti frisi zdaj v tej zdaj v oni partiji. Ali se kdo spomni, koliko partij je recimo zamenjal prvi zunanji minister? Se mi zdi, da je bil v vseh, razen v Desusu. Pa tudi najnaj "desničar" ki ga tukaj marsikdo kuje v zvezde, je v svojem bistvu ortodoksen boljševik, komunistični konvertit, ki se danes gre slovenskega demokrata, čeprav še vedno uporablja metode, ki se jih ne bi sramovala tajna policija nobene resne diktature (specialni rat, diskreditacije...). Tako so ga pač naučili njegovi mentorji v prejšnjem sistemu.

Pri nas sicer sistem še ni prišel do skrajnega roba, tako kot v ZDA. Tisto tam s svojim načinom financiranja strank ni nič drugega, kot uzakonjena korupcija. Sicer pa tudi drugod po svetu, z izjemo morda skandinavskih držav pa kakšne Švice, ni dosti bolje, imune niso niti "stare demokracije". Zato tudi LDS v svoji aroganci ni bila nič posebnega, prej bi lahko rekli, da so se hoteli pospešeno pridružiti globalnemu trendu norčevanja iz državljanov. Le da so pri tem vseeno preveč pretiravali, ko so si začeli domišljati, da so večni in nezamenljivi ter se obnašati kot da volivcev sploh ne rabijo. To so volivci sicer kaznovali. Partija jim je šla v k****, podgane so se razteple po drugih partijah oz. so zasedle že prej rezervirane dobro plačane službice po raznih državnih organih, zavodih in firmah, vseeno pa se ni spremenilo čisto nič. Vladavina je dobila novo etiketo, modus operandi pa je ostal isti. In da ne bo pomote: vsi so isti, t.i. "levi in desni", združeni v ropanju naroda in njegovi pavperizaciji.

Gospoda forumsko kolegialno-nasprotniška, malo spodobnosti prosim. Na pogrebu in sedmini, četudi samo neke politične stranke, se res ne spodobi takole zmerjati.