Bravo!

"Making money is art and working is art and good business is the best art." Andy Warhol

[Andy Warhol (1928 - 1987) ameriški slikar, filmski ustvarjalec, komercialni ilustrator in pisatelj]

Zebljica na galavico. Moja stara mama je rekla: prazen klas stoji pokonci. Govornik je zmerjal vse po spisku. In Simoniti in Skolc nista ploskala. Osnovno v zivljenju je: najprej ustvariti, potem najti kupca in prodati. Magari pasteto. Govornik se ni proslavil s custveno inteligenco. Take nesramneze bi v paketu z nagrajenci clovek zbrcal. Delat naj gredo, da bodo videli, kako se pride do denarja. Medvedjo uslugo umetnikom in umetnosti je naredil. So umetniki in ""umetniki"". Mi butlji naj damo denar in bomo tiho. Veliko denarja, vec denarja, samo denar. Tistim, ki vihajo nos nad kapitalom.

Bravo, tudi sam sem podobno, pa krajše, napisal kot odgovor na Moderndorferjevo neumnost, da se danes bolj cenijo prodajalci kot ustvarjalci!

Govornik na kulturni proslavi je Cankarja izrabljal za napad na vse tiste, ki trdo delajo in kulturo financirajo. Nič pa nismo slišali o tem, kaj bi si Cankar mislil o nagrajeni alternativni "pasji kulturi".
Pravilo današnjih kulturnikov je: hočemo denar, kako in zakaj ga bomo porabili pa bomo odločali sami. Vi proizvajalci tega "itak" ne razumete.

Težko se je ne strinjati s Franklom:) - dejansko redko zgreši. Pa vedar bi samo pojasnil s svojega zornega kota (oz. kot jaz to razumem) o kulturi v kateri so prodajalci bolj cenjeni od kulturnikov.
Morda izjava ni šla v smeri, da so prodajalci paštete bolj cenjeni od proizvajalcev kulture. Tu se gre popolnoma strinjati s Fraklom, da je izdelati in prodati dobro pašteto dandanes umetnost - in to sploh ne v tako metaforičnem smislu.
Izjava je po moje ciljala na prodajalce znotraj kuture same, katre t.i. neoliberalne horde tako rade postavljajo za zgled umetnosti, katera če je dobra, ne potrebuje državnih sredstev. Tudi med umetniki imao take, ki se dobro prodajajo. Pisce debelih po tekočem traku sproduciranih kriminalnih, parazgodovinskih, čudaških - predvsem pa trivialnih romanov, producente 30 sezonskih serij kjer se bo vedno nekaj zgodilo šele po oglasih in podobno kulturno rumenilo - oz. čigumi za možgane.
Žal pa je dejstvo, da je praviloma knjiga toliko bolša, kolikor je krajša, da veliko svetovno znanim piscem uspe v resnici napisati le eno zares dobro knjigo (o kateri pa govorijo še generacije), da se najbolj kvalitetna (lterarna) dela praviloma najslabše prodajajo. (je kdo od vas sploh slišal z npr. Bernharta?)
Po mojem je hotel govornik le povdati, da kulture ne gre čisto prepustiti trgu, ker ta pomeni dejansko smrt za kulturo. Lepa ilustracija je dogajanje na časopisnem trgu, kjer rumenilo požira kvaliteto - in ta situacija je bila čudovito in umetniško na zares visokem nivoju prikazana v hrvaški 12 delni seriji NOVINE.

... Prav tako si mislim svoje, ko (v Mladini) preberem, da umetnost potrebujemo in da jo moramo ceniti, ker je ta še edino, kar Slovenci imamo – da umetnost pač ni pašteta. ...

... čuj, Pero ... evo, če jaz besede omikanih slovenskih kulturnikov prav razumem, posnetki seksanja ženske in psa ni izrojena pornografija, ampak je to kulturni performans, ki ga moramo ceniti, ker to ni pašteta ...

P.S.: pri toti kulturniški kolobociji me še najbolj zanima, kako omikani slovenski kulturniki rečejo živim bitjem, ki dojijo pse ...

Strinjam se, da je izdelati in prodati pašteto umetnost. Ni mi pa jasno, zakaj smo morali to umetnost prodati tujcem in še to nam najbolj "ljubim" Hrvatom, da imajo oni korist od te naše umetnosti ne pa mi. To mene skrbi bolj kot Möderndorferjeve nebuloze, ki jih je trosil na proslavi ob podelitvi Prešernovih nagrad.