Eno vprasanje. Je kdo analiziral mehanizme, kako se to "neravnovesje" recimo izraza v vzhodnih drzavah? Kako recimo to "obcuti" tipicni ceh?

Bolj smiselno je pogledati ali se razlika med recimo Nemčijo in Češko povečuje ali zmanjšuje. Recimo dodana vrednost na zaposlenega, bruto plača itd. Pa še tukaj ne moreš reči, da je kriva EU. Tako, da bi morali pogledati še države, ki so bile isto pod komunizmom in niso šle po evropski poti. Potem so tukaj še naravni viri, ki jih imajo države na razpolago.

Pri teh debatah je meni jasno predvsem to, da je škoda, ki jo je naredil komunizem ogromna in da je več kot očitno, da se tega ne da odpraviti niti v 25-ih letih. Še v Nemčiji niso uspeli preseči tega, kaj šele v drugih državah.

Kapital ima svojo ceno, najsi bo v obliki obresti, dividende ali kako drugače. Če so Čehi in drugi želeli na Zahod, s(m)o si morali izposoditi zahodni kapital.

Popolnoma jasno je, da smo se vsi na ta račun "dvignili", sedaj pa sledi vprašanje, kdaj postane zgodba reverzibilna - kje je točka saturacije (pri 22.000 eur BDP per capita za zahodnjaka?), ko se zahodnjak še naprej dviga z 2 %, vzhodnjak pa z manj. In razlika se spet povečuje.

Tu nastopi vprašanje notranje moči nacije, njene elite in njenega podjetniškega duha, da začne nadomeščati manjko zahodnjakov. Preobrazba vzhodnjaka v zahodnjaka.

Vendar je problem širši in to Picketty dobro: Na samem zahodu je neenakost precejšnja in se z leti še povečuje. To ugotavljajo študije... kljub temu, da je tudi nižji sloj morda malo manj siromašen kot nekoč. Vendar občutek, da si na socialni margini, je mnogo hujši kot pa dejanski materialni stan.

Vse je vprašanje ambicij. Kaj hočeš biti? Gospodar ali hlapec? Na dolgi rok seveda.

Če hočeš biti gospodar boš gledal vrednost podjetij v naboru znanja , tehnologij, tržnega položaja, vpliva na okolje, sinergijske učinke na poslovno okolje, etc.....Če si hlapec po duši (in dejansko) boš gledal predvsem borzno ceno. Tako kot je bilo pri Mercatorju, Pivovarnah, bankah, Heliosu, Kolinski,....

Naj ilustriram iz svojega primera. Sestanek s podpredsednikom korejskega cheabola. Prinesem vzorce izdelkov, najboljše kar premoremo, kar je hkrati tudi špica te panoge v Evropi. Pogoji so konkurenčni. Hočemo dobavljati v njihov sistem. Takole odgovori: " Presenečen sem nad kvaliteto Vaše ponudbe , ampak gospod "Gobim" mi ne delujemo tako. Samo zato ker ste kvalitetno boljši in ugodnejši ne moremo zapustiti svojih partnerjev (dobaviteljev) s katerimo sodelujemo dolga leta. Trdo bomo delali z njimi , da bomo skupaj prišli na vaš nivo. Ampak mogoče nam lahko pomagate na primeru.....

Kako bi reagiral neoliberalec? Boli ga za dolgoletno partnerstvo, šteje samo trenuten dobiček, bonus na koncu leta, ćez 3 leta bom mogoče že drugje....To je filozofija, ki nam jo ponuja neoliberalizem in ta časopis. Vendar se na tak način ne pride med najboljše, niti se tam ne ostane. Mogoče posameznik, narod pa gotovo ne.

Nič ni narobe s tujimi vlaganji. Tuja vlaganja; da ali ne? To je napačno vprašanje. Ključno vprašanje je: Kaj naj ostane naše? Večina finančnega sektorja (tako kot v vseh razvitih državah v Evropi), infrastruktura in ključna nosilna podjetja. Katera? Tista, ki so pomembna za doseganje ciljev državne razvojne politike. (Res, je pa problem , če take politike nimaš.) In kar je najvažnejše ; potrebuješ minimum razvojnega konsenza v nacionalni politični eliti. To pa je že problem njene civilizacijske zrelosti.

Ima Piketty prav? Bolj ali manj ima. S takimi odlivi kapitala ne boš nikoli prišel v prvo ligo. Lep primer je iz slovenske gospodarske zgodovine. Kdaj se je začel gospodarski vzpon slovenskih pokrajin? Z vzpostavitvijo kmečkih hranilnic. S tem, ko je kapital začel ostajati doma in začel tudi tu financirati razvoj,...Danes ni nič drugače.

T.K. pravi: "Razprava med »proevropskimi« in »protievropskimi« ekonomisti tako ostaja mešanica govorjenja drugega mimo drugega in prepiranja za oslovo senco."
To je popolnoma nepomembno, saj oboji hlapčujejo istemu gospodarju, to je politiki (politikom) ali državi. Politiki te hlapce plačujejo z davki nakradenim denarjem, ki ga morajo tako ali tako porabiti. V proračunu ga konec leta ne sme ostati nič, saj bi bil to dokaz, da so davki previsoki. Ali pro-proti-evropski »intelektualci« ustvarjajo kakšno dodano vrednost? Po statistiki da, dejansko pa zastrupljajo okolje in pomagajo politikom sprožiti nove vojne v imenu nacionalnega interesa. Dokler se te vojne odvijajo v medijih, povzročajo škodo, ko se bodo vojne prenesle v realnost, pa bomo izgubljali življenja.

Jah, kdor ne upošteva moči kolektivne identitete in je prepričan, da je liberalizem samoumeven, se moti. Miselnost, da je ekonomija edina stvar, ki določa politiko, je naiven. Ljudje imajo veliko potreb in čim se blaginja dvigne na nek zadovoljiv nivo, ekonomija vse bolj izgublja politično moč.

Zanimiv prispevek, ker odpira zelo aktualno in relevantno temo.... vendar nekako poln očitkov in poznejših relativizacij - pravzaprav sploh ni jasno komu (Piketty-ju ali onemu Madžaru ali obema) in posledično rahlo zmeden.... vprašanja se postavljajo kar sama po sebi.

Piketty-ju očitati, da meša hruške in jabolke, je kar nekoliko pokroviteljsko. V graf piketty.blog.lemonde...of-europe/ je Piketty postavil dve plačilno bilančni kategoriji (outflow of profits and incomes from property (i.e. net of the corresponding inflows) in net transfers from the EU) in ju primerjal, čeprav sploh pozneje v blogu ni delal kakšnih vzročno-posledičnih zaključkov iz te primerjave. Opozoril je zgolj na kontradikcijo pretirane nagnjenosti vzhodnoevropskih držav do tujega kapital z vsemi pozitivimi in negativnimi posledicami (sklicujoč se na 500+ strani obsežno študijo očitno njegovega kolega/študenta Filipa Novokmeta iz Paris School of Economics, kjer je bil recenzent) in evroskepticizma teh istih držav (z izjemo SLO in deloma Slovaške in CRO) kljub dejstvu, da so te države neto prejemnice EU sredstev.

Tudi zaključka v kontekstu vsebine članka najbolj ne razumem...kam naj bi sedaj sodil Piketty, v skupino "proevropskih« ali »protievropskih« ekonomistov. Po moje ne v eno ne v drugo, saj če si kritik obstoječe ureditve EU, še ni nujno, da si protievropski.

... »V Parizu, Berlinu in Bruslju ne morejo razumeti pomanjkanja hvaležnosti novih članic EU za vse koristi, ki so jih deležne kot neto prejemnice proračunskih sredstev EU. Toda v Varšavi in Pragi zadeve vidijo precej drugače. Opozarjajo, da dobički, ki iz tamkajšnjih podjetij odtekajo na zahod k njihovim zasebnim lastnikom, daleč presegajo transferje iz proračuna EU, ki pritekajo v nasprotni smeri.« ...

... ja, seveda nehvaležneži v Varšavi in Pragi zadeve vidijo precej drugače, ker so že pozabili, kako je bilo ob prvem poskusu "širitve EU" na vzhod pred skoraj 80 leti, ko se prvorazredni v Parizu, Berlinu in takrat Londonu med sabo niso uspeli do konca zmenit in je začel Hitler solirat s silo, ob tem pa je rasistični manijak pretiraval v izkazovanju "ljubezni" do Židov, tako da je razpizdil Američane in se je potem zgodilo, kar se je zgodilo ... khmm, in ko zdaj vsi skupaj lahko samo molimo, da se z begunsko-migrantskim valom sproženimi in razgaljenimi različnimi ekonomskimi interesi prvorazrednih in drugorazrednih ne bo zgodilo znova ...

Lepo zastavljeno, a nedokončano. Izpade kot da se kar nekaj prepirano, pa ne s pravimi argumenti, ki morda sploh niso argumenti. Ne, zaključek bi moral biti, da bi bila prava primerjava med BDP ali standardom zdaj in predvidenim, če bi ostal trd komunizem (ali bi ostali izven EU ali pa brez tujih investicij).

Žal sem članek prebral šele danes. prebral sem tudi komentarje in opazil, da nihče ni komentiral, da je približno enako kot Piketty trdil že pred kakimi osmimi leti (nisem šel gledat točnih datumov) prof.Mencinger. In so ga takrat najmočnejši neoliberalci močno napadli in "izbrisali". Hvala Kotniku za ta zanimivi članek.
Seveda pa se takoj oglasijo antikomunisti, ki na vsak način skušajo komunizem okriviti (v ameriškem stilu) za vse težave tega sveta, tudi v Sloveniji. Največkrat tisti, ki ga niso doživeli. Ampak, kakorkoli bodo gledali in če bodo vsaj malo pošteni, bodo ugotovili, da so bila leta od 1945-1990 za Slovenijo večinoma zelo ugodna. verjetno res tudi na račun osebnega standarda nekaterih, je razvila visok družbeni standard, ki je alfa in omega razvitih gospodarstev (recimo nordijskega tipa), česar prej niti v sanjah ni imela. To, da je še bolj zaostala za Avstrijo, je čista laž. Je pač od vselej zaostajala. Ta, družbeni standard in kultura samoupravljanja (ki je bila pri nas visoka in velikokrat ne samo formalna), sta bili odlični podlagi za osamosvojitev in sedanji napredek. Brez tega bi bilo zelo težko - samo poglejmo si bližnji del Italije in Koroško. Ampak, ja, pojdimo skupaj naprej! Nikoli ne bomo veliki, zato izkoriščajmo svojo majhnost in pamet!