V tako poenostavljenem člančiču se skriva prenekateri hakelj, nedostopen novinarju.
1) Zakaj raste število zaposlenih v JS?
2) Zakaj pada število zaposlenih v privatnem sektorju?

Pošten članek zahteva analizo vzrokov in ne kar mehanično primerjavo, kljub temu, da je verjetno rast v JS prevelika. Sicer pa kaj ima velik del zaposlenih, predvsem zdravstvo, opraviti z državnim proračunom. V članku na katerega se sklicujete, www.finance.si/88635...isjih-plac sem v kometarju podal retorično vprašanje, koliko švester je plačanih iz državnega proračuna. na žalost ga ni bilo junaka, ki bi znal odgovoriti s preprostim odgovorom, velika večina, tudi ostalega zdravstva, je namreč plačana iz drugega žaklja, ki z DDV ali subvencijami nima neposredne zveze.

Šolstvo (res plačano iz proračuna) in zdravstvo, ki ni plačano iz proračuna (razen kakšeih izrednih pomoči ustanovam) predstavljata preko 40% JU. Torej so možni naslednji ukrepi:

1) zmanjšajmo šolstvo, prenekateri mulc bo vesel, gosodarstvo bo veselo, vsaj kratkoročno, dolgoročnega razmišlajnja na kakšni GZ sicer predvidoma niso zmožni

2) zmanjšajmo zdravstvo, potem pač ne jamrat da so čakalne vrste (pa privatizacija ne bo kaj dosti rešila, saj bo plačilo še vedno iz istega žaklja), zdravniški ceh bi pa še naprej omejeval šolanje zdravnikov,

3) ukinemo lahko javne domove za ostarele, pa spet ne bo prihranka, saj večina oskrbovancev plača iz lastnega žepa, nekaterim mora pa po dolžnosti občina.

4) ukinemo vojsko, število JU zmanjšamo za kakšnih 5%, takoj prihranek potencialnih 2% BDP, kako dolgo bo pa to trajalo je pa odvisno od sosedov

5) podobno ukinemo policijo, spet kakšnih 5% JU

6) ukinemo oblast, prihranimo za 15% JU, saj večina forumašev in novinarjev meni, da oblast dela samo zgago....

6) občinskih organov pa nikakor ne zmanjšati, ker je to steber demokracije. (V časih najhujše krize je sicer število občinski uradnikov rastlo v nasprotju z varčno državo).

In smo zmanjšali število JU, vsaj za 2/3. Hudič je sicer, ker pri stroških nismo toliko profitirali, ker kot je znano se velik del JS financira iz zasebnih sredstev ali določenih blagajn, ki nimajo zveze z državnim proračunom.

Hudič je samo to, da se bo dolgoročno razmerje JU:privatnim zaposlenim po logiki stvari slabšalo, kakor se slabša že več kot stoletje. Produktivnost v industriji in tudi kmetijstvu namreč hitro raste, produktivnost servisnih dejavnostih, kakor sodi tudi večina javnega sektorja pa počasi. In šolstvu se dvigne produktivnost le z nekakšnimi šnel kurzi, o kvaliteti tako izobraženih raje ne bi, v zdravstvu se vsak normalen boji doktorj,a ki dela s pacienti kot delavec z lonci na tekočem traku, uvedba robotov v domove ostarelih občanov ali v vrtce se verjetno vsem zdi rahlo nehumana. Sicer pa tudi nihče še ni predlagal uvedbo robotov v strežbo v nobel restavraciji, hotelu.

Skratka, dragi propagandisti, malo razmišljanja ne bi škodilo, da ne boste na nivoju onega članka o 27% dohodnini na povprečno bruto plačo (v resnici okoli 11% brez olajšav, glejte moj prispevek na forumu, forum.finance.si/?m=...22&single)

Ni burek ampak sirnica! Dlakocepstvo.

Briga me ali imenujemo vir denarja proračun ali ena-in-edina-zveličavna zdravstvena zavarovalnica. Dokler mi denar jemlje država z zakoni, je vse to tlaka, ki me jo silijo oddelat. Ko bom imel možnost svobodne odločitve ali in kateri zdravstveni zavarovalnici plačam, in koliko, potem pa gremo lahko cepit dlake iz katerega točno žaklja prihaja denar.

[BeliF]
skratka, gospodarstvo je z manj delavci naredilo več, v javnem sektorju se pa "ne da"

Avtomatizacija, kaj šele robotizacija servisnih uslug (večina JU) je skorajda misija nemogoče. Sem napisal v čem je poanta rasti/padca zaposlenosti v obeh sektorjih.
Sicer pa bodi pošten in odgovori:

1) Ali bi šel k frizerju robotu?
2) Ali bi šel, dal svojce, v dom za upokojence, kjer bi negovali roboti?
3) Ali bi si izbral robota namesto zdravnika, etc....?
4) Ali bi dal otroke v vrtec, kjer bi delali roboti?
5) Ali bi dal otroke v šnel kurz namesrto v šolo?

Moji odgovori so ne, rad imam posla z ljudmi, zlasti v težavnih situacijah, kaj pa ti?
Sicer ti je pa verjetno znano, da je v industriji postindustrijskih druž potrebnih kakšni 10% zaposlitev, do 3% kmetov nahrani vse prebivalstvo, ostali so pa servisne usluge in podobno. Kakor je že en napisal, se vsakemu na FINANCAH zdi popravilo razbitega avtomobila prihodek, zdravljenje poškodovanca v isti nesreči pa odhodek.

[prerok]
Ni burek ampak sirnica! Dlakocepstvo.

Briga me ali imenujemo vir denarja proračun ali ena-in-edina-zveličavna zdravstvena zavarovalnica. Dokler mi denar jemlje država z zakoni, je vse to tlaka, ki me jo silijo oddelat. Ko bom imel možnost svobodne odločitve ali in kateri zdravstveni zavarovalnici plačam, in koliko, potem pa gremo lahko cepit dlake iz katerega točno žaklja prihaja denar.

Tudi to je legitimno stališče, pa vendar v Evropi nima dosti podpore. Še v ZDA so mnenja deljena. Torej pogumno s takšno predvolilno obljubo na volitve, da se izmeri podpora.

Kar se pa zdravstvenih zavarovalnic tiče, samo majhna opomba, velik uspeh Obame je bil, da so bile ameriške zdravstvene zavarovalnice prisiljene zavarovati vsakega, tudi kroničnega bolnika, prej so te lahko odklonile. Torej, če si bolan, zate po logiki zavarovanjlnice ni zavarovanja. In pa ne pozabi, ravno v ZDA so večne borbe, kaj bo zavarovalnica plačala in česar ne, oziroma izgovori na droben tisk, lastne izkušnje. Zato bi jaz bil pri zavzemanju za svobodno izbiro zdravstvene zavarovalnice previden. Sicer je pa znano, da imajo privatne zavarovalnice nekajkrat večje stroške kot ZZZS.

[BeliF]
pišeš tako kot da so v slovenskih tovarnah samo še roboti in trije delavci nadzorujejo vso slovensko industrijsko proizvodnjo (dela jih pa nekaj več kot 200 jurjev - ena malo večja kitajska vasica)

Namerno sem karikiral, vendar kaže statistika vsaj v zadnjem stoletju, da je rast produktivnosti v industriji veliko višja kot v servisnih dejavnostih.

tiste postindustrijske države ki jih omenjaš imajo paa praktično vse primanjkljaje v zunanji trgovini in na tekočem računu plačilne bilance. ker porabijo več kot ustvarijo. dolgoročno bankrot, kratkoročno se pa delajo fine gospode ki se jim ni potrebno rok umazat

Zato bodimo srečni, da raste industrijska proizvodnja v Sloveniji po precej višji stopnji kot na Kitajskem. Kao uloviti ravnotežje med JS in realnim sektorjem je pa bolj zakomplicirano vprašanje. In k iskanju ravnotežja hujskanje s strani FINANC proti JS nikakor ne pripomore. Res ne vidim razloga, zakaj je javno potrebno "uglednemu" časopisu in nekoč uglednemu G. Franklu lagati, kakor v članku od visoki dohodnini v RS. Bi rekel, da kaj takega sodi v žajfaste medije ali propagandna glasila obskurnih strančic.

[MarijanMacek]
> [BeliF]
> pišeš tako kot da so v slovenskih tovarnah samo še roboti in trije delavci nadzorujejo vso slovensko industrijsko proizvodnjo (dela jih pa nekaj več kot 200 jurjev - ena malo večja kitajska vasica)
>

Namerno sem karikiral, vendar kaže statistika vsaj v zadnjem stoletju, da je rast produktivnosti v industriji veliko višja kot v servisnih dejavnostih.

> tiste postindustrijske države ki jih omenjaš imajo paa praktično vse primanjkljaje v zunanji trgovini in na tekočem računu plačilne bilance. ker porabijo več kot ustvarijo. dolgoročno bankrot, kratkoročno se pa delajo fine gospode ki se jim ni potrebno rok umazat
>

Zato bodimo srečni, da raste industrijska proizvodnja v Sloveniji po precej višji stopnji kot na Kitajskem. Kao uloviti ravnotežje med JS in realnim sektorjem je pa bolj zakomplicirano vprašanje. In k iskanju ravnotežja hujskanje s strani FINANC proti JS nikakor ne pripomore. Res ne vidim razloga, zakaj je javno potrebno "uglednemu" časopisu in nekoč uglednemu G. Franklu lagati, kakor v članku od visoki dohodnini v RS. Bi rekel, da kaj takega sodi v žajfaste medije ali propagandna glasila obskurnih strančic.

Zahvaljujem se ti za vsakodnevno dozo razuma, ki ga dodajaš temu forumu.
Očitno želijo Finance postaviti svojo propagandistično držo, kjer "oborožujejo" en pol s svojimi "argumenti". Imamo dva "nerazumna" in emocionalna pola javni sindikalisti, ki bi 27% povečanje v stilu politične maksime zahtevajmo nemogoče in pol, ki bi vse skupno ukinil, ki ga spodbujajo Finance.
Skratka zadeva je organizirana kot igra z dvemi skupinami navijačev in Finance se postavljajo za ideologa "green" ai "viol", ne vem katerih?
Upam pa, da se bo ta igra končala na nivoju ljudi kot si ti Marjan, ki razumejo širšo sliko, da so za kvaliteto življenja dostojno razvitosti Slovenije potrebne tudi skupne javne storitve.
Po mojem mnenju se sicer lahko dela malo cirkusa, da pride do neke uskladitve plač v JS, ki rahlo zaostaja za gospodarstvom (to je že predvideno v proračunu cca 4 % in to je razumna rešitev). Plače v gospodarstvu bodo letos in prihodje leto zaradi pomanjkanja kadra rasle hitreje zaradi tržnih mehanizmov.

[1011Arist]
> [MarijanMacek]
> > [BeliF]
>
Zahvaljujem se ti za vsakodnevno dozo razuma, ki ga dodajaš temu forumu.

Ker nas je na forumu veliko nerazumnih prosim pokomentiraj starejši komentar. Enkrat si napisal, da je v letu 2017 v javnem sektorju zaposlenih 165.000 delavcev. Torej, po tvojih podatkih se je v primerjavi z letom 2014 število zaposlenih v JS pravzaprav zmanjšalo. V Dnevnikovem članku (3.2.2016) »Koprivnikar napovedal vojno dodatkom v javnem sektorju« piše, da je v javnem sektorju v letu 2014 po podatkih Ministrstva za javno upravo prejelo dodatek za delovno dobo 173 012 delavcev...

Da bi nekdo dobil dodatek za delovno dobo mora imeti pogodbo o zaposlitvi, biti prijavljen v socialna zavarovanja in seveda, prejeti plačilno listo z dodatkom na delovno in teh je v letu 2014 v JS bilo 173 012. Moramo še vedeti, da jih veliko v JS dodatka na delovno dobo ni dobilo (začetniki, pripravniki), torej jih je hodilo v službo veliko več kot 173 012...Zaenkrat pustimo tiste, ki dodatka za delovno dobo niso dobili, pokomentiraj kako je v letu 2014 v javnem sektorju dodatek za delovno dobo prejelo 173 012 delavcev? Koprivnikarjevi podatki so na:
www.dnevnik.si/10427...m-sektorju

[FIN-311684]
> [1011Arist]
> > [MarijanMacek]
> > > [BeliF]
> >
> Zahvaljujem se ti za vsakodnevno dozo razuma, ki ga dodajaš temu forumu.
>

Ker nas je na forumu veliko nerazumnih prosim pokomentiraj starejši komentar. Enkrat si napisal, da je v letu 2017 v javnem sektorju zaposlenih 165.000 delavcev. Torej, po tvojih podatkih se je v primerjavi z letom 2014 število zaposlenih v JS pravzaprav zmanjšalo. V Dnevnikovem članku (3.2.2016) »Koprivnikar napovedal vojno dodatkom v javnem sektorju« piše, da je v javnem sektorju v letu 2014 po podatkih Ministrstva za javno upravo prejelo dodatek za delovno dobo 173 012 delavcev...

Da bi nekdo dobil dodatek za delovno dobo mora imeti pogodbo o zaposlitvi, biti prijavljen v socialna zavarovanja in seveda, prejeti plačilno listo z dodatkom na delovno in teh je v letu 2014 v JS bilo 173 012. Moramo še vedeti, da jih veliko v JS dodatka na delovno dobo ni dobilo (začetniki, pripravniki), torej jih je hodilo v službo veliko več kot 173 012...Zaenkrat pustimo tiste, ki dodatka za delovno dobo niso dobili, pokomentiraj kako je v letu 2014 v javnem sektorju dodatek za delovno dobo prejelo 173 012 delavcev? Koprivnikarjevi podatki so na:
www.dnevnik.si/10427...m-sektorju

Kaj je minister Koprivnikar mislil s tistih 173.012 zaposlenih z dodatkom na stalnost ne vem. Uradni podatki Ministrstva za javno upravo, podatki.gov.si/datas...698e3164a1 kažejo da je bilo na dan 31.10.2017 v JS zaposlenih točno 166.554,76 na osnovi opravljenih ur. In število zaposlenih po urah ni enako številu zaposlenih. Uči se in išči podatke. Tam lepo piše, citiram prvi odstvaek:

"Število zaposlenih, ki so prejeli plačo na podlagi opravljenih ur v polnem ali krajšem delovnem času, za nadurno delo in delo za čas dežurstva. V število zaposlenih niso vključeni zaposleni:
- ki so odsotni zaradi bolniškega dopusta, za kar prejemajo refundirana nadomestila, - ki so vključeni v javna dela,
- ki opravljajo delo v tujini."

Sicer je pa podatek dostopen v preglednici *.xls za vseh 1938 javnih ustanov po mesecih do oktobra.

Najlaže je nekaj nakladat, in če si finančni svetovalec ali nekaj takega, bi se spodobilo da se na zadeve spoznaš. Sam malo amtersko pišem po forumu in opažam, da se včasih pravzaprav moram iti učitelja statistike ljudem, ki bi se na zadeve po profesiji morali spoznati. Še dobro, da me včasih kdo pohvali (hvala 1011 Arist), ali pa vsaj včasih poduči, kje sem ustrelil kozla (zadnjič enkrat o BDP in izvozu).

In še nekaj, ko se primerja podtake toplo priporočam forumašem IN ŠE BOLJ NOVINARJEM, da se navede vir in primerjajte enako definirane podatke. Na primer, število zaposlenih po opravljenih urah v RS, število zaposlenih v JS po opravljenih urah, št. zaposlenih v ne vem kakšnem sektorju po opravljenih urah. In ne enkrat po urah proti šetvilu zaposlenih, kajti zaposlenih je načelno več kot po urah iz goraj citiranih razlogov.

[FIN-311684]
> [1011Arist]
> > [MarijanMacek]
> > > [BeliF]
> >
> Zahvaljujem se ti za vsakodnevno dozo razuma, ki ga dodajaš temu forumu.
>

Ker nas je na forumu veliko nerazumnih prosim pokomentiraj starejši komentar. Enkrat si napisal, da je v letu 2017 v javnem sektorju zaposlenih 165.000 delavcev. Torej, po tvojih podatkih se je v primerjavi z letom 2014 število zaposlenih v JS pravzaprav zmanjšalo. V Dnevnikovem članku (3.2.2016) »Koprivnikar napovedal vojno dodatkom v javnem sektorju« piše, da je v javnem sektorju v letu 2014 po podatkih Ministrstva za javno upravo prejelo dodatek za delovno dobo 173 012 delavcev...

Da bi nekdo dobil dodatek za delovno dobo mora imeti pogodbo o zaposlitvi, biti prijavljen v socialna zavarovanja in seveda, prejeti plačilno listo z dodatkom na delovno in teh je v letu 2014 v JS bilo 173 012. Moramo še vedeti, da jih veliko v JS dodatka na delovno dobo ni dobilo (začetniki, pripravniki), torej jih je hodilo v službo veliko več kot 173 012...Zaenkrat pustimo tiste, ki dodatka za delovno dobo niso dobili, pokomentiraj kako je v letu 2014 v javnem sektorju dodatek za delovno dobo prejelo 173 012 delavcev? Koprivnikarjevi podatki so na:
www.dnevnik.si/10427...m-sektorju

Če bi ti slučajno kdaj pogledal originalne podatke namesto nekega sranja v časopisih, to sploh ne bi bilo slabo.
Glej, informatika o plačah v javnem sektorju je zgledno urejena na portalu:
www.pportal.gov.si/
če jo seveda želiš gledati in ne počez nabijati.
Imamo obravnave po opravljenih urah, zaposleni z izplačano plačo in zaposleni
166.555 171.536 176.847

Skratka opravljenega dela je bilo za 166.555 zaposlenih
Ker so ljudje s kombiniranimi zaposlitvami, ki delajo delno v javnem sektorju, delno v privatnem je druga kategorija koliko ljudi je opravilo delo (171.536);
ker je del od zaposlenih na bolniški ali kaki drugi odsotnosti, pri kateri se ohrani zaposlitev (porodniška, sodelovanje znanstvenika na skupnem projektu v tujini ...) je vseh, ki imajo vsaj delno zaposlitev v javnem sektorju 176.847.

Seveda so ta tri števila raj za manipulatorje tvojega kova, za različne diskreditacije in nabijanje tvoje progaste politike in vojne proti javnem sektorju.
Če želiš pošteno primerjavo, moraš primerjati krompirje s krompirji in slive s slivami.
Meni se zdi najbojpa primerjava opravljeno delo, torej prvo število, ki pretvori število zaposlenih iz opravljenih delovnih ur.
Druge primerjave, ki štejejo tudi mešane zaposlitve ali celo porodniške in bolniške zame povedo manj.

[MarijanMacek]
> [FIN-311684]
> > [1011Arist]
> > > [MarijanMacek]
> > > > [BeliF]
> > >
In še nekaj, ko se primerja podtake toplo priporočam forumašem IN ŠE BOLJ NOVINARJEM, da se navede vir...

Navedel sem vir in s podatki nisem nakladal, so pa me presenetili kot tebe. Lepo si povedal svoje mnenje, pa vendar pravega odgovora, ki ga lahko poda samo minister Koprivnikar in njegovo ministrstvo za upravo še vedno ni. Že od leta 2016 na Dnevnikovem portalu stoji ta podatek, piše in vsi lahko preverijo, da je 173 012 delavcev v javnem sektorju dobilo dodatek za delovno o dobo, ki ga dobijo le zaposleni s pogodbo o zaposlitvi in je dodatek prikazan na plačilni listi. Če ta podatek ni točen, zakaj ga Koprivnikar in njegovo ministrstvo ni izbrisalo? Kdo je v letu 2014 sklenil pogodbe o zaposlitvi s 173 012 delavcev?

[1011Arist]
> [FIN-311684]
> > [1011Arist]
> > > [MarijanMacek]
> > > > [BeliF]

Skratka opravljenega dela je bilo za 166.555 zaposlenih...

Zakaj je Dnevnik objavil te podatke, ki kot neresnični in »fakenews« do sedaj niso izbrisani? Si prepričan, da Dnevnikovi podatki niso točni? Torej, še vedno stoji, da je po Dnevniku leta 2014 bilo 173 tisoč zaposlenih v javnem sektorju, ti pa trdiš, da jih je v letu 2017 bilo le 165 tisoč. Dnevnik je veliki dnevnik in se z njim zmeni.

[FIN-311684]
> [MarijanMacek]
> > [FIN-311684]
> > > [1011Arist]
> > > > [MarijanMacek]
> > > > > [BeliF]
> > > >
> In še nekaj, ko se primerja podtake toplo priporočam forumašem IN ŠE BOLJ NOVINARJEM, da se navede vir...

Navedel sem vir in s podatki nisem nakladal, so pa me presenetili kot tebe.

Dejansko so me, in sem šel raziskat vzrok razlike. Ti si vir lepo navedel, pravzaprav si se popravil glede tega, cel kup drugih pa tega ne dela, ali navaja sumljive vire, sicer sem pa mislil na splošno, ne samo na tebe.

Že od leta 2016 na Dnevnikovem portalu stoji ta podatek, piše in vsi lahko preverijo, da je 173 012 delavcev v javnem sektorju dobilo dodatek za delovno o dobo, ki ga dobijo le zaposleni s pogodbo o zaposlitvi in je dodatek prikazan na plačilni listi. Če ta podatek ni točen, zakaj ga Koprivnikar in njegovo ministrstvo ni izbrisalo? Kdo je v letu 2014 sklenil pogodbe o zaposlitvi s 173 012 delavcev?

Pravzaprav me ne briga kaj stoji na Dnevnikovem portalu. Mene zanimajo bolj ali manj samo uradni podatki neutralnih ustanov kot so SURS etc. In tu se pojavi težava. Število JU se na strani ministrstva navaja po plačanih urah, se pravi je število nekaj manjše od števila vseh zaposlenih. Število zaposlenih po SURSU pa šteje delovno aktvne, karkoli že pomeni, in direktna primerjava je ???

Sicer pa pri vsej gonji proti javnemu sektorju je potrebno biti pošten, zaposlenost v JS RS (en.wikipedia.org/wik...ic_sector) je podpovpreča za OECD. Podatki so nekoliko stari, za leto 2013, toda zaposlenost v ne-JS v Sloveniji je v tem času naraščala hitreje kot JS, če kdo ne verjame mojim občutkom naj poišče relevantne podatke. Sicer se najde tudi 2 leti novejše podatke (stats.oecd.org/Index...yId=66856) toda so zelo nepregledni. In na te se sklicuje tudi www.rtvslo.si/sloven...-ja/370901 ki navaja 22,9% leta 2013 napram in 20,9% leta 2009. mala zmešnjava s podatki.

Poglejmo (en.wikipedia.org/wik...c_sector):

OECD_________________21,3%
Norveška ____________35,6%
...
Poljska_____________ 25,2%
Madžarska____________24,8% (2012)
VB___________________21,5%
Slovenija____________2 0,9% (2012)
Avstralija___________20,4%
Irska___________ _____19,5%
...
ZDA__________________17,6%
...
Japo nska_____________12,9%
Korea (J)____________11,6%
Kolumbija____________10,0%

S edaj se pa lahko odločimo, ali bomo živeli kot v Skandinaviji (vse države nad 30%). ali hočemo biti na stopnji Kolumbije z 10% deležem JU? Samo v tem primeru je potrebno spremeniti ustavo, kar pa ne bo lahko!

[MarijanMacek]
Kar se pa zdravstvenih zavarovalnic tiče, samo majhna opomba, velik uspeh Obame je bil, da so bile ameriške zdravstvene zavarovalnice prisiljene zavarovati vsakega, tudi kroničnega bolnika, prej so te lahko odklonile. Torej, če si bolan, zate po logiki zavarovanjlnice ni zavarovanja. In pa ne pozabi, ravno v ZDA so večne borbe, kaj bo zavarovalnica plačala in česar ne, oziroma izgovori na droben tisk, lastne izkušnje. Zato bi jaz bil pri zavzemanju za svobodno izbiro zdravstvene zavarovalnice previden. Sicer je pa znano, da imajo privatne zavarovalnice nekajkrat večje stroške kot ZZZS.

Vsi se šlepate na ZDA in kažete slike zanikrnih ambulant za brezplačno zdravljenje, ki jih primerjate z našim zdravstvom, ki je po vaših besedah tudi 'zastonj'. Pač še en nepismen blefer, ki niti ne zna iz plačilne liste razbrat, koliko plača za zdravstvo, plus bruto na bruto plus dodatno.


Za Avstrijo in Nemčijo, ki sta nam bolj primerljivi in imata možnost izbire zavarovalnice, pa še nisi slišal?

Tukaj bi pa res prosil če bi Finance (Andeja R.?) lahko vprašale svoje bratske firme po Evropi, kakšen paket zdravstvenega zavarovanja tam dobiš za znesek €, ki jih pri nas plača nekdo s povprečno plačo in nekdo, ki je v plačni mediani. Pri 'povprečnežu' bi me pa zanimalo še primerjava med našim in njihovim paketom glede na delež plačila v brutobruto dohodku.

Glede tvojega razumevanja za JS in nujnosti le tega bi ti prišepnil, da dober del zadev, ki jih v naši džamahiriji lahko izvaja samo JS v normalnem svetu spada pod normalne gospodarske dejavnosti, vključno z (večjim ali manjšim deležem) zdravstvom in šolstvom, ki imata pač določene posebne ureditve zaradi pomena za družbo.

In skupnoskledarji že enkrat razumite, da je tudi najbolj zakrknjen privat zasebni 200% samoplačniški zdravnik, ki ima na vratih delovni čas in vzame vsakega z denarjem del JAVNEGA zdravstvenega sistema, kar recimo ne moremo trdit za razne skupščinske bufete in menze, kjer se papca pod nabavno ceno.

[carnium]
> [MarijanMacek]
> Kar se pa zdravstvenih zavarovalnic tiče, samo majhna opomba, velik uspeh Obame je bil, da so bile ameriške zdravstvene zavarovalnice prisiljene zavarovati vsakega, tudi kroničnega bolnika, prej so te lahko odklonile... Zato bi jaz bil pri zavzemanju za svobodno izbiro zdravstvene zavarovalnice previden. Sicer je pa znano, da imajo privatne zavarovalnice nekajkrat večje stroške kot ZZZS.

Za Avstrijo in Nemčijo, ki sta nam bolj primerljivi in imata možnost izbire zavarovalnice, pa še nisi slišal?

In skupnoskledarji že enkrat razumite, da je tudi najbolj zakrknjen privat zasebni 200% samoplačniški zdravnik, ki ima na vratih delovni čas in vzame vsakega z denarjem del JAVNEGA zdravstvenega sistema...

Mogoče so stroški zasebnih zavarovalnic res višji, samo, zasebne zavarovalnice so edine, ki bi lahko znižale stroške v slovenskem zdravstvu, tudi korupcijo pa še kakšno slabo vodeno in organizirano bolnišnico bi morali zapreti ali preprosto privatizirati. Zakaj se v Nemčiji, ki nam je večinoma zgled, nešteto zavarovalnic ukvarja z zdravstvenim zavarovanjem?

En sam preprost odgovor, vse države, ki jih omenjaš namenijo zdravstvu absolutno in relativno več kot Slovenija. Kvaliteta zdravstva je pa dokaj primerljiva z avstrijskim ali nemškim in boljša od ameriškega. Da ne bi slučajno mislil, da v Avstriji recimo ni čakalnih vrst, se pa lahko dodatno zavaruješ. Če se ne motim je enkrat en avstrijski intervjuvanec omenil, da je strošek dodatnega zavarovanja za družino okoli 300€/mesec. In če pobaraš ljudi, ti bodo odgovorili, da je zdravstvo na psu. V ZDA pa itak velik del prebivalstva ni imel zdravstvenega zavarovanja in mu grozi da ga izgubi. Posledično za preostanek tudi ni čakalnih vrst.

Modri mož, sedaj pa povej, kako lahko iz zavarovanja pri nekih zavarovalnicah X,Y,Z zapraviš za zdravstvo relativno več z relativno manjšim polačilom kot pri nas? Bom hvaležen za razlago.


Ko pa sprašuješ koliko da recimo Avstrijs za svoje poceni zavarovane. Pred kratkim sem napisal, forum.finance.si/?m=...2693&reply kako so obremenjene povprečne plače v SI in AT,

In za zaključek poglejmo, kako je bila obdavčena družina z 2. otrokoma in eno povprečno plačo leta 2014, prikazani so tudi davki, socialne dajatve in družinski dodatki (familiy allowance):
en.wikipedia.org/wik...erage_wage

pos tavka__________________Avstrija_______ Slovenija
bruto ____________________042.573_________17.851
davki__ __________________ -6.183__________-492,8
socialno, pokojninsko____ -7.688__________-3.945
druž. dodatki_____________4.964___________2.469
neto____ __________________33.666__________15.882

Op.: Tabelo sem malce predelal, da je bolje berljiva

Kot vidiš, poceni avstrijsko zdravstveno in pokojninsko zavarovanej niti ni tako poceni. In avstrijec ki plačuje nizke davke prispeva v davkih in prispevkih v tem primeru okoli 25% bruto plače, ubogi Slovenc obdavčen po FINANCAH z 25% dohodnino pa okoli 12% BOD. Kaj če bi ti prvo prebral kakšno stvar in šele nato spraševal!?

Se strinjam s teboj, ampak sem pa prepričan, da imajo tam zavarovanci kljub višjim stroškom dela na plačan % dohodka, verjetno pa marsikje tudi absolutno, na plačan €, večji 'izplen' kot pri nas.

In ker v tujih rokah raste samo k*rac sem prepričan, da bi zasebna zavarovalnica in izvajalec precej drugače gledala na nebulozno nabijanje cen 'naših' dobaviteljev kot zdaj, ko ne gre iz njihovega žepa. Pa še na morje jih peljejo, malo dalj se je treba peljat kot če bi šli v Poreč, ampak na Sejšelih je pa tudi kar prijetno.

Pa še to: če že moram nekaj plačat, bi želel imet na voljo izbiro, kdo bo dobil ta denar. Že iz tega principa navijam za širši izbor, ne samo iz vizije prihrankov.

[BeliF]
> [1011Arist]
> Glej, informatika o plačah v javnem sektorju je zgledno urejena na portalu:
> www.pportal.gov.si/
> če jo seveda želiš gledati in ne počez nabijati.
> Imamo obravnave po opravljenih urah, zaposleni z izplačano plačo in zaposleni
> 166.555 171.536 176.847

hehe, ta je pa dobra. 176k folka je naredilo za 166k folka ur

jaz se lahko samo na glavo vržem z mojimi 300 delovnimi urami na teden

Saj ne, da jih zagovarjam, ker nisem iz JS. Ampak kolikor vem je povprečen bolniški stalež v Sloveniji okoli 5 %.

[BeliF]
> [1011Arist]
> Glej, informatika o plačah v javnem sektorju je zgledno urejena na portalu:
> www.pportal.gov.si/
> če jo seveda želiš gledati in ne počez nabijati.
> Imamo obravnave po opravljenih urah, zaposleni z izplačano plačo in zaposleni
> 166.555 171.536 176.847

hehe, ta je pa dobra. 176k folka je naredilo za 166k folka ur

Zaposlitve za polovicni delovni cas...

[carnium]
> [MarijanMacek]
>

Za Avstrijo in Nemčijo, ki sta nam bolj primerljivi in imata možnost izbire zavarovalnice, pa še nisi slišal?

Včeraj sem rahlo preveč utrujen za konkretno komentiranje, vendar sem vseskozi bil prepričan, da imajo Krankenkasse. Zato sem danes na hitro ob jutranji kavi preveril:

No pa poglejmo, kako se izbira zavarovanje v Avstriji:, www.ess-europe.de/kr...sterreich/

"In Österreich kann die Krankenkasse bis auf wenige Ausnahmen nicht frei gewählt werden. Wo man versichert wird, richtet sich in erster Linie nach dem Wohnort und der zugehörigen Berufsgruppe.

Krepke črke so v originalnem tekstu. Po Slovensko pa to preprosto pomeni, da je izbira zavarovalnice pogojena s krajem bivanja, kar je povsem nasprotno kot trdiš. Ko o nečem pišeš, moraš stvar poznati, ali pa se šteje za smetenje v javnosti. Od sedaj boš pač veljal za smetarja, oprosti izrazu!

Se moram opravičit, ampak nemščina mi ne gre preveč.

Sem pa razumel v smislu, da je izbor zavarovanja omejen PREDVSEM z lokacijo bivališča in dejavnostjo, ne pa da bi bila izbira omejena IZKLJUČNO s tema postavkama.