14 min
Blaž Brodnjak: NLB bo čez pet let delala milijardo evrov čistega dobička na leto 4
41 min
Varnostna tveganja pri uporabi digitalnih identitet
58 min
Izzivi in prelomnice
3 ure
Vino tedna: Lapor belo 2020, Krapež
3 ure
Povezovanje slovenskih podjetij s poslovnimi priložnostmi v Nemčiji (Oglas)
6 ur
Obiskali smo skladišče visokoradioaktivnih odpadkov: zabojniki prenesejo padec letala
6 ur
FTX Has Billions More Than Needed to Pay Bankruptcy Victims 1
8 ur
Kaj ovira slovenska proizvodna podjetja pri uvedbi umetne inteligence
8 ur
Pred SMK: "Tiktokfikacija sveta naj bo lekcija vsakemu, ki bo zdaj postavljal digitalno strategijo"
8 ur
Kako razbohoteni državni gozdar žaga lesno industrijo 5
8 ur
(intervju) Tomaž Gornik, Better: Uspehe nizamo od Grčije do Walesa
8 ur
Kako se sladoledni prvak ščiti pred kibernetskimi napadi? (PRO)
14 ur
Siemens Energy čisti izgubarsko vetrno podružnico Gamesa in izboljšuje napovedi dobička
15 ur
Najbolj brani članki danes
18 ur
NLB z rekordnim rednim četrtletnim dobičkom, je pa na ravni zadnjega lanskega četrtletja 7
19 ur
Nove omejitve za Airbnb na Dunaju: kakšne so v primerjavi z načrtovanimi prepovedmi pri nas 1
21 ur
V ZDA preklicali izvozna dovoljenja za dobavo čipov kitajskemu Huaweiju 2
21 ur
BMW M4 CS prihaja z motorjem, ki izvira iz serije DTM 2
22 ur
Sistemska in interesna ksenofobija do tujih lastnikov ubija vrednost Slovenije 12
23 ur
Protiinflacijski boj: Korejci so dali fokus na skrčflacijo, Nemci na kebabflacijo 4

Strani: 1

anon-217002 sporočil: 275
[#2667112] 11.08.17 15:30
Odgovori   +    1
Zelo zanimiv in dobro napisan prispevek. Vprašanje pa je, ali je to »nevtralna« analiza, ki vodi k zaključku, ali je pomemben zaključek in je temu podrejena analiza. Če bi sam pisal prispevek, bi upošteval sledeče:
1. Walmart večji od Španije, Samsung od Savdske Arabije …
res je, da proračunov držav in poračunov multinacionalk ni mogoče primerjati. Sam bi v tej primerjavi namesto prihodka multinacionalk izbral bruto maržo (gross profit), ki v primeru Walmarta znaša le četrtino prihodka, pri čemer bi še vedno napisal, da taka metodologija ni v skladu s strokovnimi standardi.
2. Ovinki okoli davkov
res je, vendar je potrebno napisati, da je povsod po svetu samoobramba dovoljena in ni kazniva. Če so davki legalna kraja , potem je izogibanje davkov legalna samoobramba.
Sploh pa, če bi bila oblast držav omejena samo na branjenje »naravnih« pravic, multinacionalke ne bi mogle doseči ugodnega dogovora. Ker pa oblast podeljuje nove pravice, potem je jasno, da imamo nepregledno množico lobistov, ki se zavzemajo za posebne pravice. Od lobistov multinacionalk, pa do sindikatov, odborov za varstvo človekovih pravic, varstva socialne pravičnosti, zelenega programa itd.
3. Korporacije bi lahko male države spravile v stečaj
kot prvo sem proti temu, da bi imele multikorporacije posebno varstvo. Imajo naj tako varstvo, kot vsi podjetniki. Varstvo pa ne bi bilo potrebno, če država ali oblast ne bi spreminjala pogojev poslovanja, s katerimi država povzroča stečaje malih podjetnikov.
4. Zakaj se je Trump umaknil iz pariškega ­podnebnega sporazuma?
roko na srce, vsem nam je v interesu, da bi naše bivanje povzročalo čim manj škode okolju. Samo državam in oblasti to ni primarni cilj. Njihov primarni cilj je zagotoviti čim več davkov. No ja, včasih zadostuje, če so ponovno izvoljeni.
5. Koncerni v pravnem škripcu in Banke: primat desetih največjih
če oblast ne bi spreminjala pogojev in sklepala sporazume z multinacionalkami tega problema ne bi bilo.
6. Nadaljnjih štirih podnaslovom ne bom komentiral, saj komentarja ne rabijo. Vsak si lahko ustvari svoje mnenje sladno z izhodiščno filozofijo
7. Se moč države res manjša?
ne oblast se povečuje, res pa je, da jo veliki gospodarski subjekti uspešno izrabljajo za doseganje svojih ciljev. Zato tudi ne zahtevajo racionalnega in transparentnega delovanja zdravstva, sociale, šolstva, penzijske sheme in podobnih sektorjev vsemogoče socialne države, tolerirajo celo nekatere ukrepe, ki bolj prizadenejo konkurenco, kot njih same, samo da dobivajo dodatne koncesije, ki pomenijo ali monopolni položaj ali pa zatirajo konkurenco.

Skratka moj zaključek bi bil. Če ima državna oblast ambicijo stalne regulacije družbe, potem so ji lahko multinacinalke nevarne, če pa bi imela nalogo varovati »naravne« pravice ljudi (človekove pravice so že ponesrečena izvedenka, saj so pravica do zdravja, sociale, penzije, šolanja, dejansko pravica do storitev ali blaga), potem bodo multinacionalke s samostojnim financiranjem zagotavljale razvoj družbe v prihodnje, predvsem pa ne bodo tako nesramno uničevale konkurence, kot danes to počno s pomočjo države.
anon-317028 sporočil: 30.415
[#2667117] 11.08.17 15:54
Odgovori   +    6
Amazon : Slovenija...Walmart : Švedska...Apple : Švica...Dodajmo še eno primerjavo, in sicer:
Slovenski javni sektor : Slovenski podjetniki in gospodarstvo
Vsi prihodki slovenskih podjetnikov in gospodarstva ne zadostujejo za pokrivanje stroškov razbohotenega javnega sektorja, ki ga noben državni organ ne kontrolira, saj menda ne bodo kontrolirali samega sebe, ko pa jim za zapravljanje zmanjka denarja preprosto prodajo za 1,5 milijard obveznic na leto in smo tako prišli na 33 milijard javnega dolga.
FIN-454644 sporočil: 10.900
[#2667182] 12.08.17 06:05 · odgovor na: anon-317028 (#2667117)
Odgovori   +    5
Zadnja sprememba: FIN-454644 12.08.2017 06:06
Pri nas so najstevilcnejse in najmocnejse nevladne organizacije. Placuje jih drzava/davkoplacevalci.
FIN223552 sporočil: 1.136
[#2667419] 14.08.17 13:37
Odgovori   +    1
Je to mogoče - Slovenija ima 10mrd pribodka, Avstrija pa 187mrd?
pupa sporočil: 24
[#2667432] 14.08.17 14:52 · odgovor na: FIN223552 (#2667419)
Odgovori   +    0
Zadnja sprememba: pupa 14.08.2017 14:53
Hvala za opozorilo, podatek za Avstrijo je napačen, napaka je sicer že v samem viru. Tabela bo v kratkem popravljena.

Lep pozdrav,

Bojana Humar

Strani: 1