Pomembno za odmero davka je vprasanje cen nepremicnin. Ce jih vrednotis, ko je cena nepremicnin visoka, bodo ovrednotene sorazmerno visje kot takrat, ko je trg nepremicnin v upadanju. Torej je zdaj pravi cas? In pred par dnevi je Dnevnik porocal, da 85% nepremicnin ni v katastru stavb. Eni so, eni niso prijavili podaatkov?

Na začetku naj povem, da sem proti uvedbi davka na nepremičnine. Zakaj? Zato ker nasprotujem davkom na splošno, ker so ti le legalizirana kraja državljanov. Res pa je, da sem ga včasih zagovarjal, predvsem zato, da bi dokazal absurdnost sindikalne zahteve davkov na kapital.
Če bi iz petnih žil iztisnil ekonomsko upravičenost davka na nepremičnine, potem bi dejal, da je to neproduktivna uporaba kapitala, ki ni v interesu države. Taka naložba je varna. Varne naložbe pa naj bi bile rezervirane za državo, državljani pa naj se spuščajo v tvegane naložbe. Tudi če bi na to tezo lahko pristali, bomo ugotovili, da najbolj neracionalne in neproduktivne naložbe izvaja država, ki bo zato najbolj obdavčena. Država pa je davčno nevtralna. Več davkov kot plača, več jih bo porabila, zato bo to dejstvo zlorabila za dodatno davčno obremenitev državljanov. Torej tudi ta argument odpade. (Verjamem, da bi moral ta odstavek forumu krepko pojasniti, vendar bi to vzelo preveč prostora. Kdor je razumel, dobrodošel, kdor pa ni, se opravičujem, ampak na pripombe ne bom odgovarjal.)
Če je obdavčitev nepremičnin neizogibna, potem bi lahko država izbrala cenejši in tržno bolj sprejemljiv postopek. Država (in občine) pobirajo tri davke vezane na nepremičnine. NSUS, davek na kapitalski dobiček in davek ali takso na transakcijo pri prodaji nepremičnine. Prvi je davek na posest, ostala dva pa sta davka na transakcijo. Vprašanje? Zakaj rabimo dva davka na transakcijo? Moje mnenje je, da je dovolj en davek. Če bi bila država poštena, bi to že zdavnaj sama spoznala in to zoprno situacijo sama razrešila. V nadaljevanju bom zadevo poenostavil in upošteval samo dva davka in sicer davek na posest in davek na transakcijo. Ponovimo: cenejši in tržno bolj sprejemljiv postopek.
Vsak državljan ovrednoti nepremičnino sam. Od te vrednosti plačuje davek na posest in davek na transakcijo. Če ovrednoti nepremičnino na nič, potem ne bo plačeval davka na posest, v primeru prodaje pa bo plačal davek na kapitalski dobiček. To rešuje večino socialnih in kmetijskih problemov, kot tudi čudne rešitve v zakonu o dedovanju. Res pa je, da bi morali potem uvesti povračilo davka na kapitalsko izgubo.