"V Seattlu v ZDA so minimalno plačo, ki je dotlej znašala 9,32 dolarja na uro, z aprilom 2015 zvišali na 11, z januarjem 2016 na 13 in z januarjem 2017 na 15 dolarjev na uro"

No shit, Polde? Ma lahko se oni zajebavajo. Če bi amerigosi imeli našega Hribarja Miliča, bi jih on takoj postavil na trdna tla!! Padajoča konkurenčnost ameriškea gospodarstva press.

v zasebnem sektorju je bilo 31. marca 2010 zaposlenih 670 tisoč prebivalcev, 31. marca 2011 še 654 tisoč, 31. marca 2012 še 643 tisoč, 31. marca 2013 le še 622 tisoč, ta trend pa se je obrnil šele v drugem četrtletju 2013.

Tole pa je z enega drugega članka (www.finance.si/88472...luzbencem)

Po podatkih statističnega urada za leto 2014 je v javnem sektorju zaposlenih nekaj čez 194 tisoč uslužbencev (skupaj z javnimi podjetji). Zaposlenih v zasebnem sektorju je bilo leta 2014 skupno 346 tisoč.

Te ševilke so preveč različne.

Ugibam, da je 600+ tisoč vseh v zasebnem sektorju (s.p.-ji, kmetje...), 350 tisoč pa takih, ki dobivajo plačo pri delodajalcu in jih minimalna plača zadeva. Zaposlenih pa je tak dvoumen pojem, ki v širšem smislu lahko pomeni prvo, v ožjem pa drugo.


V članku manjka tudi podatek, koliko je bilo v posameznih primerih ljudi na "minimalcu". To ni nepomembno.

Zagovorniki minimalne plače pravijo, da ta zmanjšuje revščino, saj onemogoča izkoriščanje materialne stiske brezposelnih, nasprotniki pa, da revščino dejansko povečuje, saj so delodajalci zaradi njene uvedbe prisiljeni odpuščati.

Ni tako enostavno. Ne gre zgolj za odpuščanje, za trend (agregatnega) zniževanja števila zaposlenih v zasebnem sektorju. Eden od učinkov zviševanja od oblasti predpisane in povsem arbitrarne (kar se tiče višine) minimalne plače je tudi preprečitev zaposlitve tistih, ki so bili pred uvedbo zadnjega povišanja min. plače še vedno (legalno) zaposljivi. Gre za t.i. nevidne učinke povišanja min. plače. Primerjaj: F. Bastiat, bastiat.org/en/twisatwins.html

Nihče ne bo zaposlil delavca, katerega produktivnost je vredna npr. 700 EUR bruto (I), če mora za njegovo delo plačati 850 EUR bruto (I). To pomeni, da so ti ljudje legalno nezaposljivi. Ne smejo delati za 700 bruto, lahko pa so breme davkoplačevalcev in so plačani za z zakonom predpisano brezdelje nekaj sto EUR na mesec.

Zato tudi ugotovitve Carda in Kruegerja niso prav presenetljive: če je gospodarstvo ZDA v obdobju 1967–1981 že bilo kos realno podobnim in še višjim ravnem minimalne plače, je razumljivo, da je bilo leta 1994 vnovič kos tem ravnem – še posebej, ker je produktivnost v vmesnem obdobju precej zrasla.

Produktivnost je treba obravnavati individualno. Operiranje z agregati ne daje prave slike. Kot že rečeno, ne gre zgolj za odsotnost odpuščanja, ampak tudi in predvsem za preprečitev novih zaposlitev oseb, ki so bile glede na svojo produktivnost pred zadnjim zvišanjem min. plače še poplnoma legalno zaposljive, po zvišanju pa je njihova zakonita zaposlitev onemogočena.

Sploh pa je, če smo malo sarkastični, uporaba agregatnih podatkov o produktivnosti nespodobna, saj naj bi minimalna plača "onemogočala izkoriščanje materialne stiske brezposelnih." Osebi A, ki je zaradi zvišanja min. plače izgubila delo, nič ne pomaga, da sta osebi B in C dvignili svojo produktivnost in obdržali službo in da se je zato družbena produktivnost zvišala.

Še enkrat, pomembni so tako "vidni" aspekti - tisti, ki jih opazimo, kot tudi tisti, ki na prvi pogled ostanejo očem skriti.

Treba bi bilo še analizirati vpliv zvišanja minimalca na produktivnost. Bolj lai manj jasno je, da se pojavi po zvišanju več zaposlenih okoli minimalca, motivacija za več in boljše delo pa pri slabše plačanih upade.

V Slovenijo je problem višina plač na sploh. Minimalna plača je v primerjavi z ostalimi precej visoka. Pri nas plače na sploh, tako v javnem, sploh pa v zasebnem sektorju, drastično stagnirajo. Verjetno je to problem mentalitete povprečnega državljana slovenije, ki je pripravljen le upogibati hrbet in se neenhno boji, da bi ostal brez tistih par drobtin, ki jih dobi za preživetje. Glede na to, da je zaradi te mentalitete sindikalni aktivizem zelo nebogljen, razen v javnem sektorju, kjer so mogoče bolj varni pred šikaniranji in grožnjami z odpovedmi, čeprav tudi tam ni rožnato, vidim edini način za dvig pogajalske moči delavca v uvedbi UTD; seveda pa bi nekdo moral imeti politična jajca in ukiniti komplet socialo ter uvesti UTD.

Pohvale za lep pregled, imam pa dve pripombi:

1) Statisticno se res najbolj belezi in poriva v ospredje stevilo oz. delez brezposelnih, vendar je to podatek, ki je zaradi manipulacij postal skoraj ze irelevanten. Ravno v sloveniji in ZDA je najvecja diskrepanca med stevilom brezposelnih in (1-stevilo zaposlenih). Pohvala da si vzel te podatke, kjer so na voljo.

2) V povezavi s prejsnjim, stevilo brezposelnih ni dober prediktor za "revolucije" (vzpon desnice, trump), stevilo zaposlenih (nizko) je precej lepse korelirano, ce sem prav zastopil podatke.

3) Ne vem, ce so tvoji podatki o padcu zaposlenosti normalizirani na gospodarski cikel, ni vseeno ce to delas "po poti v hrib" ali pa po "poti navzdol"?

ISKRENE POHVALE avtorju članka še bolj pa KOMENTATORJEM.

Tu bi rad preusmeril debato nazaj na osnovno temo in prosil poleg vas kolegov komentatorjev tudi za mnenje uredništva.

Glejte, na Financah imate veliko člankov o višanju plač v določenih panogah. O plačnih pritiskih. Mogoče samo dva primera:

topjob.finance.si/88...ecne-place
topjob.finance.si/88...zaposljivi

Zadeve se ne skladajo z mojo izkušnjo. In ob zgornjih komentarjih o tem da se težko najde porazdelitve plač v Sloveniji in glede na to, da intervjuvanci iz gospodarstva v Financah, ko promovirajo zaposlitev v lastni firmi in navajajo višino plač nekako ne ustrezajo mojim predstavam in izkušnjam, sem v velikih dvomih.

Če za določen vir vzamem nekatere ostale forume, ki so do neke mere morda seveda "baba-rekla-baba-kazala" se zadeve ne skladajo. Govorimo recimo o forumih strojnistvo.com, Med-Over-Net. Če torej pogooglate po nekaterih debateh se zadeva ne sklada z realnostjo. Vpišite ciljne besede ('plače strojnikov', 'inženirske plače', 'Akrapovič', 'vaša plača', 'minimalna plača') itd.

Cifre rangirajo od 600-800 EUR plače za zečetnike pa do 900-1300 EUR za izkušene z 10 leti in več delovne dobe.

Če se omejim na moje debate v realnem življenju s kolegi ob pivu pridem do istih zaključkov. Trenutno med znanci - po meni dostopnih podatkih (ljudje seveda velikokrat skrivamo koliko zaslužimo) poznam manj ko 5 ljudi s plačo 2.000 EUR neto. Poznam tudi manj kot 10 ljudi s plačo vsaj 1.500 EUR neto. Tu govorimo o celotnem spektru kadra kjer so orodjarji, računalnišarji, inženirji elektrotehnike, inženirji strojništva. Nekateri iz večjih celo znanih podjetij. To so ljudje z že konkretno delovno dobo, tudi 6-10 let, tudi nad 10 let.

Torej drage Finance, vaše ugotovitve se ne skladajo z mojo realnostjo in sedaj me podučite: kje sem zgrešil?