""Razvili so dve različici sistema za potresno in energetsko sanacijo določenih tipov opečnatih, kamnitih in armiranobetonskih stavb. Prvo so poimenovali XLam Jacket oziroma XLam Ovoj. Z njo lahko objekte saniramo z zunanje strani. Ker ni treba posegati v notranjost, stanovalcev ni treba izseliti.
Drugo izvedbo so poimenovali XLam Inner-Box oziroma XLam Notranje jedro. V tem primeru konstrukcijo iz križno lepljenih plošč umestijo v notranjost objekta. Ta način je primeren zlasti za sanacijo spomeniško zaščitenih stavb, ki so večinoma opečnate ali kamnite.""

Zanimivo! koliko se bo to uporabljalo, bo pa odvisno od kupcev.

"... je zelo primeren tudi za potresno sanacijo starejših objektov, ki jih lahko hkrati še energetsko saniramo."

V Ljubljani in drugih mestih v Sloveniji, ki ležijo na potresnem območju, so dobrodošle rešitve, ki omogočajo potresno sanacijo starejših objektov.

Raziskava z naslovom Ocena ogroženosti Mestne občine Ljubljana zaradi potresa ima na 25. strani zapisano: "Avtorja ocenjujeta, da bi ob močnem potresu bilo v Ljubljani poškodovanih vsega skupaj nekaj manj kot štiri petine objektov (78,87 %) oziroma 27.558 stavb."

V Ljubljani je okrog 9000 stanovanj, ki so bila zgrajena še pred letom 1900 in za katere se ocenjuje, da so gradbenotehnično zelo vprašljive kakovosti. Evropska makroseizmična lestvica opredeljuje posledice potresa 8. stopnje kot močan potres. Ljudje se s težavo obdržijo na nogah, pohištvo se prevrača, težji predmeti popadajo na tla. Na potresno varnih zgradbah je škoda neznatna, slabše grajene zgradbe so delno ali popolnoma porušene.

Potres 8. stopnje MSK je v Ljubljani dokaj verjeten. Leta 1963 je že bil na vzhodnem robu ljubljanske kotline na območju Litije nekoliko blažji potres (7. stopnje po MSK), ki so ga močno čutili tudi prebivalci Ljubljane. Poškodovanih je bilo več kot 50 % zgradb, predvsem v Litiji in Šmartnem. Vseh stanovanj, ki so bila zgrajena pred letom 1964, je v mestu kar 32.767 in mnoga med njimi v primeru močnejšega potresa niso dovolj varna.