a je mogoče tudi predvideno da večina v podjetju (delavci) vržejo na cesto direktorja, ker jim pač ni všeč? a ga lahko tudi zato ker imam pol plače (če jo sploh še imam) za isto delo kot par kilometrov čez Karavanke?
g. BATA-gel koliko si plačal natakarja in koliko je plača natakarja na Koroškem?
Spoštovana oblast ali kot delavec lahko zahtevam takoj odpravnino, da se mi jo izplača; ker šef ni konkurenčen in se z vami druži v VIP loži?

Mogoče bo še kaj iz tega (ali ne!), kajti odpoved pogodbe o zaposlitvi »zaradi pomanjkanja zaupanja oziroma medsebojnega neujemanja« bolj potrebuje javni (državni) sektor kot zasebno gospodarstvo, kjer bo teh odpovedi zelo malo. Državnih služb bo v prihodnosti vendar manj in razne politične opcije ki zmagajo na državnih ali občinskih volitvah, v že zdaj prepolnih pisarnah potrebujejo več prostora in bolj kompatibilno politično usmerjenih kadrov. Kaj bodo na te odpovedi iz razloga »kompatibilnosti« povedale še trume odvetnikov, ki danes kar lepo zapletajo delovne spore? Bomo ukinili tričetrt delovnih sodišč? Kaj bo s katedrami za delovno pravo? Kaj bo s sodno prakso? Zdi se da tako preprosto spet ne bo.

Na prvo žogo se sliši dobra rešitev. Vendar že avtorji,katerih mnenja ste pripravili v prispevku, govorijo kontradiktorno. Če natakar dela slabo, je to kršenje njegovih temeljnih obveznosti iz dela, kar pomeni, da ne rabite posebne določbe, ampak ga disciplinsko obravnavate.
Meni se zdi težava ravno v primeru velikih družb, ki imajo pršeno lastništvo, torej majhne delničarje, državna podjetja, ministrstva in drugi upravni organi. Nekdo je sicer komentiral, da se mu zdi ravno to polje, kjer bi bilo fino odpuščati. Vendar moje mnenje je, da ta predlog spremembe delovne zakonodaje niti v najmanjši meri ne upošteva vse dosedajšnje argumente, kot so argumenti zagotavljanja strokovnosti, neodvisnosti strokovnjakov, karakterna posebnost in individualnost, problem lastnik (principal) - direktor (agent). Vse to našteto se bo porušilo. Direktorji dokazano velikokrat nimajo čustvene inteligence, imajo sicer dober nastop, kar pa ni sinonim za poštenost, odgovornost, delavnost, znanje. Ves gnev bodo potem sproščali ravno na najboljših ljudeh in strokovnjakih, zlasti v organizacijah, ki jih omenjam, kjer se bo zatirala neodvisnost, strokovnost, ta pametne bodo tlačili v drek in na koncu odpustili, ko bodo hoteli krasti, bodo imeli popoolno lojalnost, saj nihče ne bo upal nič. Zaposleni morajo namreč ščititi zlasti posle organizacije, kar pomeni, da če zaposleni s svojo strokovnostjo pripravi nekaj koristnega za organizacijo, direktor pa utaji ta dober izdelek, ker mu ne paše, mu ne gre v njegovo osebno agendo, potem imamo klasičen problem agenta - principala. Principal nedvomno si ne želi, da bi se strokoven kader odpuščal, ker ga direktor ne mara, ker je prepameten in mu soli pamet (beri: kali njegovo osebno agendo). Hkrat pa si ne predstavljam državnih uradnikov, ki bi jim predstojnik diktiral, kdaj je nekaj ne vem črna gradnja, če pa dober uradnik sam mora ugotoviti dejanski stan in znati prebrati zakon. NE rabi nobenega predstojnika, da bi mu ukazoval, da pa nekaj ni črna gradnja, če pa je, kar bi bilo seveda v primeru, da bi predstojnik ščitil svojo teto. No takšen neodvisen uradnik bi se takoj znašel na cesti. Prav tako nelojalni policisti, itd. Skratka ta določba je ekstremno nevarna za pravno državo. Katastrofa, da to predlaga ministrstvo. Kar krepko zaskrbljujoče.

kdor je nad to moznostjo navdusen in hkrati zelo jezen, kadar je kdo zaposlen samo zato, ker "je nas", naj po moje se malo razmisli, da ne bo potem jojtegaseparesnidalopredvideti.

Batagelj komentira: »Še od žene se lahko ločim. In denimo nekateri kandidati pridejo k nam, se predstavijo za povsem drugačne, kot se izkažejo potem, ko začnejo delati. In kaj naj človek naredi potem?!«

Za začetek bi predlagal pogovor, da direktor pojasni njegove razloge in tehtne argumente kaj se mu ne zdi OK in da se skuša delojemalec spremeniti, izboljšati. Najlažje je odpustiti delavca, veliko težje pa je delati na osebnostni rasti tako sebe kot celotnega kolektiva v podjetju.

Ali res verjamete temu, kar ste zapisali?

Vsak, ki se je sam srečal z odpuščanjem zaposlenih (bil odpuščen) ve, da je pri nas sprega prava (pravosodja) in kapitala (yeah, prinesli so svoj gnar!) tako izdelana, da tudi če dosežeš sodno zmago, zaposlitve ne dobiš nazaj. Dobiš sicer odpravnino in iztožiš maksimalno 18-kratnik plače, vendar te ta svinjska država tako davčno udari (formalno in po zakonih sicer računsko pravilno; sic, kdo je napisal te zakone in kdo jih je sprejel?!), da si iz izkupička lahko bolj malo pomagaš. Ko ti še odvetnik na tvoje dokazovanje, da v Zakonu piše tako in tako reče, "kaj čmo, to je kapitalizem", enako nato stori sodnik, ti možgani zmrznejo.

To določilo zakona je zgolj priklanjanje kapitalizmu. Dajte raje pogledat, koliko produktivnih delovnih mest so delodajalci odprli, koliko so ljudi dejansko zaposlili, ne pa da s "kreativnim računovodstvom" izkazujejo dobro poslovanje. Sramota!

Upam, da se sindikati v Sloveniji zavedajo zgodovinskosti trenutka in da izkusimo večtedensko generalno stavko, ki bo odnesla "gnoj slovenskih monejžerjev in kwazi politikov".

V nasprotnem primeru pa si to zasližimo.

O Batagelju pa ne bom izgubljal besed. Spomnite se ga pred direktorovanjem v Postojnski jami ...

V Sloveniji je le »misija nemogoče« odpustiti dvakrat zaščitene starejše delavce – invalide, precej težav je pri starejših delavcih, tudi nosečnice so zaščitene...za vse ostale zakonsko predvidene odpovedi pogodb o zaposlitvi je le na postopke potrebno paziti in procesnih napak ne delati. Seveda, če delodajalec ne pripravi ustrezne pogodbe o zaposlitvi z natančno določenimi obveznostmi delavca in raje neodgovorno z delavcem sklene pogodbo o zaposlitvi na obrazcu iz knjigarne pa še tega ne izpolni, nastopijo težave...Če bi delovna reforma odpravila le zaščitene kategorije delavcev (starejši, invalidi) bi veliko koristnega za gospodarstvo (tudi za te delavce, ki večinoma ne želijo zaščite) naredila.

"Če natakar dela slabo, je to kršenje njegovih temeljnih obveznosti iz dela, .."
Kaj pa če ta natakar dela že 7 (ali več) dni zaporedoma po 12 (in tudi več) ur na dan. Tega pri nas je veliko (kdor ne verjame naj malo prelista časopise). Zanima me kdo iz vodstva, Združenja delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije in ostalih dokaj udobnih služb bi tako delal in to za tak denar.
Glede izjava g.Batagelja: »Še od žene se lahko ločim." - Res je, ampak praviloma je to zelo drago.
Odpoved zaradi neujmenaja mi deluje kot odpoved iz nekrivdnih razlogov. Nekateri imajo za take primere predvideno odpravnino v višini 24 plač. To se mi zdi primerno in primerljivo z ločitvijo od žene (da ostanem v kontekstu).
Moje mnenje je, da se (spet) uvaja parcialne rešitve, ki niso uravnotežene in katerim ne sledjo primerni nadzorni mehanizmi.
Vsekakor je prav, da se odstrani slabe delavce, tudi zato da se zaščiti tiste dobre. Vprašanje pa je, zakaj nekdo postane slab? Kaj pa če je slab že šef ali pa delodajalec?
Prav bi bilo tudi, da se odstrani slabe zdravnike, sodnike, politike,..
Ampak to ni tako enostavno, zato je to že druga zgodba.

Kdaj bo to sprejeto? Ker potem upam, da bo moj šef imel j...., me skeširal in poslal skozi vrata. Ker se res ne prenašava...no on mene bolj ne, ker mislim s svojo glavo...pa še blond sem....

"Sicer pa glede tega, ali lahko odpustiš delavca zaradi kateregakoli razloga, ker te pač denimo razočara, Batagelj komentira: 'Še od žene se lahko ločim.' "

Že, že, ampak ne bi plačal tako nizke odpravnine. :)

Za moje pojme bi tole moralo biti kot v Ameriki.
Da mirne duše rečeš zaposlenemu: hvala lepa, jutri te ne rabim več. Brez razloga, če tako nanese.
In še bolj, da nekomu rečeš, jutri pridi k meni v službo.
Brez komplikacij, brez preveč birokracije, s kakšno odpravnino neki.
Kakšna je sploh objektivna ideja odpravnine?