Za politiko padec bilančne vsote, prihodka in dobička ne pomeni prav nič, pomembno je le, da NLB deluje kot državna samopostrežba in vir denarja za druščino, ki je nastavila uprave SDH, NLB in DUTB. Veliko politične volje bo potrebno za razbitje teh vzvodov moči. Poglejmo le seznam petnajstih strateških balkanskih »izgub«, ki delujejo poleg matične »izgube«. Kroženja denarja v tem krogu se ne da kontrolirati, to lahko stori le odgovoren zasebni lastnik.

Tipična neprofesionalnost Financ:

"V tistem času se je za nakup NLB zanimala belgijska KBC (ki bi ji po sporazumu ob vstopu v banko leta 2002 večinski delež morali prodati do leta 2005, pa jo je tedanja vlada Janeza Janše zavrnila, češ da bi izgubili nadzor nad NLB), po tem pa še sklad Apax"

Belgijcem ni bilo nikoli ničesar obljubljeno. Ne obstaja nikakršen dokument, niti zapisek razgovorov, ki bi karkoli takega potrjeval. Če so Belgijci pričakovali, da bo država prodala svoj delež, je to njihovo napačno pričakovanje, za katerega niso imeli v uradnih razgovorih nikakršne podlage. Leta 2008 je KBC prodajal delež(34%) NLB, kupec je bil APAX, ki bi zanj odštel milijardo evrov, posel sta po tem, ko je McKinsey 1 leto delal due-diligence blokirala Bajuk in Janša. APAX je januarja 2009 (sredi največje finančne krize!!!) ponovno ponudil 1 milijardo za 34% delež NLB. Do posla ni prišlo ker Križanič (ki sicer s samo prodajo ni imel težav) ni dovolil, da bi lastnik prve sistemske banke v državi z več kot tretjinskim deležem trga bil SPV iz davčne oaze in ne APAX direktno.