Gradijo v glavnem objekte, kjer so financirani z evropskimi ali državnimi sredstvi. Koliko je znano še niso nobene hiše prodali individualnemu, privatnemu kupcu.
objekt na Kopah, ki je bil grajen z evropskim in občinskim denarjem (mislinjska občina)je tipičen primer kako se dela ko se gradi z "šenkanim" denarjem.

Sem jih obiskal na sejmu Dom in dnevu odprtih vrat, kjer smo si ogledali CLT pasivno hišo - top izdelava! Super zagnana ekipa in dobre hiše. Ni jih veliko, pa vseeno so, naredijo jih kakih 5 na leto, so dejali in še kakšen projekt za "evropski denar" kot pravi FIN*. Pa saj imajo reference na strani, niste pogledali?

mene pa zanima, kako ta lepila v križno lepljenih ploščah vplivajo na dolgi rok na uporabnika? ali ne bi bilo smotrneje in bolj ekološko izdelovati klasične brunarice iz lesa in morda kakega kovinskega žeblja, če že lesenih cvekov ne znamo več uporabljati, pa so se v starih stavbah pokazali kot odlična rešitev pri gradnji?

Točno taka naj bo prihodnost Slovenije, če res želimo obstati: nepostavljaški, zeleni, optimirani in po barvi kože z malo pestrejšo barvno lestvico. Temen dečko, pod vaško lipo, ki snuje in planira za prihodnost. Za na steno obesit fotko...he.

zmanjka jim pa 100EUR da bi po treh mesecih placali storitev opravljeno za njihovo firmo.

fej

[hijena1]
mene pa zanima, kako ta lepila v križno lepljenih ploščah vplivajo na dolgi rok na uporabnika? ali ne bi bilo smotrneje in bolj ekološko izdelovati klasične brunarice iz lesa in morda kakega kovinskega žeblja, če že lesenih cvekov ne znamo več uporabljati, pa so se v starih stavbah pokazali kot odlična rešitev pri gradnji?

Spoštovani,

Veseli nas odziv na objavljen članek. Nekateri ste na vprašanja že dobili odgovore (res je, kot je napisal uporabnik FIN-292944, na leto postavimo 5-6 objektov, letos morda 7, razvoj obsega načrtujemo počasi v okvirih kontrolirane rasti, saj je kakovost objektov pri nas eden pomembnejših vrednot in hkrati prednosti), nekateri ste samo duhovito podprli našo idejo :), sam bi pa odgovoril na vprašanje glede uporabe tehnologij pri izgradnji masivnih lesenih objektov.

Povsem normalno je, da se glede uporabe lepil, porajajo vprašanja o vplivih na zdravje in splošno počutje v takšnih objektih.

Zagotovim lahko, da so lepila, ki so uporabljena za izdelavo masivnih lesenih sten CLT, povsem neškodljiva za zdravje in ne vplivajo na klimo in počutje v prostoru. Za spajanje lamel pri steni CLT je namreč uporabljeno eno-komponentno poliuretansko lepilo Purbond®, ki za povezovanje elementov v celoto izkorišča naravno vlago v lesu, zato za spajanje niso potrebna druga topila in formaldehid. Lepilo se po celotni površini nanese na lesene deske v količini okoli 200 g/m2, popolno zlepljenje pa se doseže v stiskalnici. Lepilo je v strjeni obliki popolnoma inertno in toksikološko varno, kar dokazujejo desetletja izkušenj pri uporabi na stanovanjskih, medicinskih in drugih površinah (tapecirano pohištvo, ležišča, športni tekstil, medicinski implantanti).

Podrobnosti o delovanju lepila in o mehanskem povezovanju masivnih lesnih plošč pri gradnji masivnih lesenih objektov si lahko preberete v dokumentu Konstrukcije iz križno lepljenih lesenih panelov, pod katerega se je podpisal strokovnjak na področju lesenih konstrukcij, dr. Bruno Dujič, univ. dipl. inž. grad. Dokument smo objavili v zadnji novici na spletni strani Lesoteka hiše.

Sistem križno lepljenih sten je tako ob predpostavki, da ohranja vse lastnosti klasične masivne lesene gradnje z bruni, predvsem namenjen tistim, ki gradijo objekt bolj sodobnega videza, kjer so zunanje površine obdelane z drugimi zaključnimi sloji (kontaktne fasade, plošče iz pločevine, velike steklene površine), saj masivne lesene stene zaradi križno lepljenih slojev, odlikuje velika dimenzijska stabilnost (krčenje in nabrekanje je zanemarljivo).

Obenem pa si želijo masivnih lesenih sten, hitre in čiste gradnje ter koristiti in uživati vse ostale prednosti masivne lesene gradnje.

Na drugi strani v našem programu še vedno ponujamo lesene brunarice, za katere se zanimajo kupci, ki si želijo...lesene brunarice! Želijo videz brun, veliko vidnega lesa, v zakup pa so seveda pripravljeni vzeti nekatere lastnosti, ki brunaricam pritičejo, npr. posedanje brunarice. Temu vsled mora imeti vsaka brunarica prilagojeno tako samo zasnovo, kot tudi nekatere podrobnosti v hiši. Na ta način posedanje ne vpliva na kakovost in uporabnost bivanjskega prostora.

Tretji sistem, po katerem izdelujemo hiše, je MHM in delno združuje, kar piše uporabnik hijena1. Gre za masivne lesene stene, ki so tako tko CLT, sestavljene iz križno spetih slojev lesenih desk, le da so za vezivo uporabljene aluminijaste žebljice. So pa za doseganje nekaterih statičnih in mehanskih lastnosti ekvivalentnih CLT sten, potrebne skoraj dvojne debeline sten (osnovna 205 mm), kar tudi podraži končno ceno objekta za okrog 15%.

Lepo vas pozdravljam,

Tamil Lauko,
Trženje in spletni nastop
Lesoteka hiše, d.o.o.

tamil@lesoteka-goodlife.com
Tel.: 040 84 82 81

[rename]
Super za odziv in sodelovanje na forumu.

Berem, da kupcu pokažete drevesa, ki jih boste uporabili za posamezno hišo.
Kako pa les sušite?

Pozdravljeni,

Smo del gozdno-lesne verige, ki smo jo vzpostavili na Koroškem in jo javno predstavljamo pod sloganom "Od gozda...do hiše!". Lesoteka hiše in Lesoteka Good LIFE nastopata v tej verigi kot zadnja člena, izdelovalca lesenih objektov.

Prvi členi gozdno-lesne verige so v domeni Gozdnega gospodarstva Slovenj Gradec, lastnika podjetja Lesoteka hiše. Le-to kot upravitelj gozdov skrbi za sečnjo, spravilo in razrez lesa. Tako se gozdno-lesna veriga prične. Tukaj imamo možnost, da zainteresirane kupce peljemo na rastišča smreke, od koder prihaja les za njihovo hišo.

Hlodovino, prepeljano iz gozda, nato primerno pripravijo za skladiščenje, kjer pred razrezom nekaj časa "odleži". Sledi razrez in transport lesa v sušilnico, ki stoji v Radljah ob Dravi. Tam je les tehnično sušen na 16% +/- 2%. Takšen les je primerno suh za vgradnjo v hišo.

Naj še povem, da je Gozdno gospodarstvo Slovenj Gradec kot prvo podjetje v Sloveniji pridobilo EC – certifikat kontrole proizvodnje na podlagi Direktive o gradbenih proizvodih 89/106/EEC za masivni les s pravokotnim prečnim prerezom, razvrščen po trdnosti. Na podlagi tega certifikata lahko izdaja CE izjavo o skladnosti za masivni les po standardu SIST-EN 14081-1:2006+A1:2011.

Lepo vas pozdravljam,

Tamil Lauko,
Trženje in spletni nastop
Lesoteka hiše, d.o.o.

tamil@lesoteka-goodlife.com
Tel.: 040 84 82 81