Bullshit. Nasteli ste pac nekaj podrocij, kjer ima slovenija trenutno pac nekaj perspektivnih firm (vse ostalo pa v procesu crkovanja). Morali bi dodati se "letalska industrija" in "proizvodnja auspuhov", pa bi bila slika zaokrozena.

Za dolgorocno perspektivo slovenije je treba pogledati resurse in ti so porazni. Nizka funkcionalna pismenost (ker se prebivalcem zaradi mocne vloge drzave nikoli ni bilo treba truditi) in, kot odgovor na to, masivna hiperprodukcija "papirnate" izobrazbe vse do najvisjih stopenj - pa se papirji sami imajo katastrofalno strukturo.

Morda je pa perspektiva 2030 slovenija, kamor bogati rusi pridejo na dopust, tam jim avto odpelje v garazo diplomirani filozof (ki sicer ni dovolj pismen za receptorja), potem jih v recepciji sprejme univ. dipl. receptorka, pri razgibavanju jim pomaga fizioterapevt z doktoratom (zlati maturant sicer), zvecer pa na potepu cez mesto izbirajo ali bodo zavili v bordel s ponudbo prostitutk z doktorati iz kulturne antropologije ali tistim, z doktorati iz geografije. Povecerjajo pa burek, ki jim ga je spekel sicer brezposelni a ravno tako polpismen inzenir strojnistva ali elektrotehnike.

kako to da se bo število prebivalcev povečalo za 100.000, če pa se bo ob povprečni rodnosti zadnjih 5let zmanjšalo za toliko, od kod teh 10% slovencev? priseljevanje? Glede na to da bo 180000 več starejših in 20.000 več mladih, predvidevam da bodo ti mladi delovni priseljenci iz afriških in balkanskih držav, število starejših pa se bo povečalo na račun bogatih penzionistov iz nemčije, švice, rusije...evo biznisa

Vprašanje je komu bomo Slovenci lahko služili in ne s čim!

Te panožne zgodbice, ki naj jih poriva država so zgrešene. Nikoi državni birokrat ne bo pravilno izbral zmagovalca na globaliziranih trgih, nikoli. V članku lepo piše, da so naše priložnosti majna podjetja in niše. Naj država podpre tiste, ki jim gre, ki se povezujejo in to sami s svojim denarjem.

Ko država stavi na napačnega in tega podpre, to uniči vse ostale, ker ne morejo konkurirati za kader, projekte, sredstva, prostor, ugled ipd. Zato je bolje, da država ne podpira selektivno, naj raje ustvari pogoje in pusti podjetjem več denarja, da ga sami investirajo. Manj bo državni birokratov imelo svoje prste v juhi, boljša bo.

značilnost pogovorov pri preds. Pahorju na Brdu:
Le redki so presegli nivo splošnosti o temah,ki so jih obravnavali.Skorajda nobeden ni poskušal premostiti praznin med nivojem svoje debate in znanjem o formulaciji in doseganju postopnih nivojev za implementacijo (uresničitev) formulirani ciljev, če jih je sploh omenjal,iz svojega področja.To slednje zahteva praktično poznavanje in izhaja iz lastnih izkušenj.Je kreativno intelektualno delo.
Le kot primer za razmislek: Kašen naj bo željeni cilj okoljskih sprememb in kaj naj bo prvi korak, ki je pred nami proti temu cilju v naši državici?

In če se globalno sesuje električno omrežje. S čim bomo služili?

[eliot-bw]
Te panožne zgodbice, ki naj jih poriva država so zgrešene. Nikoi državni birokrat ne bo pravilno izbral zmagovalca na globaliziranih trgih, nikoli. V članku lepo piše, da so naše priložnosti majna podjetja in niše.

Tako je. Samo zato ker imamo dobro stojeco robotsko firmo, se ne pomeni, da je "nasa priloznost" robotika. Nic vec kot proizvodnja auspuhov, ker imamo pac akrapovica. Te firme niso nastale zato ker bi v sloveniji bilo kaj posebej primerno okolje za auspuhe, ultralahka letala ali robotiko - te firme so nastale, ker so ustanovitelji teh podjetij pac po nakljucju bili slovenci, doma iz teh krajev.

2030 kur.e definitivno otpadejo
Velik biznis bo pa sigurno z bu.e ra.ti
zaključek je logićen,ker nas par.ija, že vsa ta leta
tako bu.e rira, da ne bomo imeli konkurence v svetu
in bodo vsi bu.e ra.ti sveta prihajali na prakso v
bu.ara.ti stan

[Polo83]
kako to da se bo število prebivalcev povečalo za 100.000, če pa se bo ob povprečni rodnosti zadnjih 5let zmanjšalo za toliko, od kod teh 10% slovencev?

to je samo navadno lupetanje, ali nekdo nima pojma ali pa bo moral ponoviti domačo nalogo;
2030 ne bomo imeli 2 zaposlenih na 1 upokojenca, ker je že danes razmerje precej slabše!

Slovenija leta 2030. 27. april. Pred vojašnico Franca Rozmana Staneta častna četa vadi za večerno proslavo. Vojaki so veseli, kajti danes izjemoma iz državne distribucije dobijo obrok golaža z mesom. Sicer je razen ob nedeljah za kosilo večinoma zeljnata brozga. Odkar je Demokratična Socialistična republika izstopila iz suženjske imperialistične Evropske Unije in zavrgla fašistični neoliberalizem ter uvedla doktrino vojska je prva, je težko a ponosni smo na našo domovino.

Titova cesta je z obeh straneh okrašena z zastavami z rdečo zvezdo, po njej proti severu drvi kolona protokolarnih podaljšanih Mercedesov s policijskim spremstvom. Sicer na ulicah skoraj ni prometa, cene goriva so visoke in avto je dodeljen v uporabo le tovarišem, ki ga potrebujejo za opravljanje svojih nalog. V drugem vozilu za vodilnim policijskim se pelje generalni sekretar demokratično socialistične stranke, njegove oči so uprte na desno, kjer se pri mestnih vratih in športnem kompleksu Stožice proti nebu pne spomenik novi revoluciji. Danes bo na tem mestu slavnostna manifestacija in spomni se na dneve vseljudskih vstaj, dneve upora, dneve revolucije in dneva, ko je bil od večnega predsednika tovariša Kučana in sveta modrecev potrjen za naslednika

Kolona vozil pride v zastraženo območje reaktorja Beričevo, kjer sekretarja čaka zbor znanstvenikov. Odkar smo ponovno odprli rudnik Žirovski vrh in začeli proizvajati, bogatiti ter izvažati uran, so naše težave mnogo manjše. V Kopru vsak mesec pristane ladja s pomočjo v hrani, ki jo nato državna distribucija razdeli prebivalcem. V konferenčni sobi bo vodja inštituta Jožef Štefan predstavil potek jedrskega poizkusa. Naša trgovska flota na poti po južnem Atlantiku, ki jo spremljajo bojne ladje Triglav, Kanin in Mangart nosi skrivni tovor.

Pri Novakovih doma v Mostah je razpoloženje praznično. Hčerka Nina se je vrnila iz gimnastičnih vaj za večerno manifestacijo v Stožicah. Tudi oče je prišel, skupaj s prijateljem sta celo dopoldne preživela na sejmu na cesti dveh cesarjev, kjer sta poizkušala prodati zalogo čevljeh, ki sta jih ukradla iz proizvodnje za izvoz. Družina iz državne distribucije prejme le nekaj hrane, univerzalni temeljni dohodek zadošča za 3 kilograme moke in oče mora delati na črno, da jim zagotovi dodatno hrano. Pred kratkim so morali plačati podkupnino, ko je služba državne varnosti pri njih našla tablico z odstranjeno državno zaščito in prepovedano zahodno vsebino. Mati na mizo postavi veliko skledo kadeče juhe z žličniki. Sinu Mihi, ki odrašča in delovnike preživi v internatu srednje varnostne šole nameni dva žličnika. Oba, oče in mati upata, da bo sinu, če mu uspe postati uslužbenec državne varnosti lepše kot njima.

Poleg Beričevega se na poljih za bodečo žico razprostira taborišče. Tu so zaprti sovražniki socializma, brezdelneži in nestrpneži. Čeprav jim danes ni potrebno opravljati prisilnega dela, so jih stražarji vseeno prebudili zgodaj. Barake, dvorišče, pot morajo biti danes očiščene in urejene. Zvečer bodo v jedilnici imeli krajši kulturni program. Zapornik Janez apatično vstane. Kaj je znova državni praznik? Kdo ve kateri? Skupaj s sotrpini iz barake začnejo pospravljati postelje. Za kolega Petra, ki leži v kotu, so od bornega zajtrka v menažki prinesli v vodi plavajoče otrobe. Peter se je poškodoval pri gradnji podzemnega kompleksa in je bil zato pretepen od stražarjev in ni več upravičen do distribucije hrane. Če nimaš prijateljev v taborišču težko preživiš. Janez pomisli na zadnje dneve revolucionarne vojne in na umik upornikov. Družino je poslal naprej, sam pa je varoval umik. Vesel je ob misli, da sta žena in hčerka nekje na varnem, čeprav o njiju ni nič slišal.

Andreja si doma oblači spodnje perilo iz tovarne Beti, delano za izvoz. Popoldan se začenja in kmalu bo pred hotelom Lev pričakala skupino tujih turistov, ki jih bo popeljala na ogled državne manifestacije. Turizem je zelo omejen in vsi turisti se lahko gibljejo samo v spremstvu vodiča, vendar pa država turizem dopušča, saj prinaša devize. Vodiči so vsi uslužbenci državne varnosti in so strogo varnostno preverjani. To prinaša tudi določene prednosti, kot dovolilnico za vstop v Ljubljano in prehode kontrolnih točk med upravnimi enotami, dovolilnico za nakupovanje v državnih magazinih, kjer so na voljo izdelki za izvoz in bolj kalorično hrano iz državne distribucije.

Andreja prisluhne, zapre vrata, pregleda kote kopalnice in preveri ali je vse še vedno na istem mestu kot je bilo dopoldne. Iz skrivnega mesta vzame list papirja, kjer je napisan akcijski načrt. Nihče ne ve, da Andreja dela za upornike. Med potjo proti hotelu si bo s kurirko v WC-ju izmenjala torbico v kateri je pomnilniški ključek, ki ga bo predala danskemu turistu v skupini. Še enkrat je na pamet ponovila stavke, ki so vsebovali znamenja. Nato je list zažgala, oblekla Murin kostim, kakršnega so lahko nosili le tisti z dostopom do posebne državne distribucije in obula elegantne čevlje. V ogledalu si je popravila ličila in stopila na ulico.

Aprilsko popoldne je bilo toplo, zrak je bil skoraj težak, ko je korakala po ulicah proti hotelu. Razen nekaj mimoidočih in straže pred mavzolejem večnega predsednika, velikega izumitelja demokratičnega socializma ni srečala nikogar.

V prvem večernem mraku je bila stadion zaseden do zadnjega kotička. Sprejemniki in mobilne naprave državnega mobilnega operaterja so napoved prenosa državne proslave začele z melodijo Hej brigade, pesmijo iz prve revolucije. Napovedovalec je naznanil da bo začetek manifestacije otvoril nastop pionirjev in mladincev. Prebivalci so že zjutraj na LCD zaslonih Ultre nameščenih na javnih prevoznih sredstvih, kioskih, poštah brali, da bo danes generalni sekretar končno napovedal prihod močne države, države, ki se nikogar ne boji, ki ni suženj tujih interesov, ki pokončno pogumno gradi najbolj avantgardni sistem. Nekateri so ugibali da se za to napovedjo skriva še kaj več in ko je v vojaški paradi za praporščaki na stadion zavila kolona dolgih TAM-ovih tovornjakov s sijočimi raketami, je ljudstvo začutilo zanos in samozavest.

[bc123a]
ker bi v sloveniji bilo kaj posebej primerno okolje za auspuhe

:)))

[crt]
> [bc123a]
> ker bi v sloveniji bilo kaj posebej primerno okolje za auspuhe

:)))

ja, ko tako clovek zapise predlog, kar naenkrat postane bebavost predlogov ocitna.

ce pa nekdo rece "razvijali bomo robotiko" pa se slisi full fancy, ceprav gre za ekvivalentno zadevo - akrapovic ima po moje enako razvoja kot tista robotska firma, ce ne morda celo vec.