Draga avtorica, sedaj pa pojasnite naslednje:

- a smo edini, ki bi znotraj EU prepustili vodovode tudi zasebnemu kapitalu?

- a oskrba s hrano v razvitih drzavah, po katerih se kao zgledujemo (Nemcija, Nizozemska, Svedska) tudi temelji na samooskrbi, ali pa je to slovenski socialisticni mit, ki je nastal v casih, ko je bilo delo umetno podcenjeno in so ljudje raje popoldne brkljali po vrtickih, namesto da bi se 100% potrudili v sluzbi (ker se to na placi ni poznalo)?

Zanesljivost, potencial in delež domače samooskrbe z energijo, hrano, vodo,.. je STRATEŠKA tema, ki odpira številna vprašanja (članek, prvi komentar..) in v negotovih časih vedno postane prvorazredna (vojne, naravne in ekonomske krize,..).
Slovenija ima manj kot 30% kmetijske zemlje, procent pa se še dodatno manjša zaradi nepremišljene pozidave in zaraščanja. Določena dejstva upošteva tako nova evropska, kot tudi pripravljana
"STRATEGIJA RAZVOJA SLOVENIJE 2013-2020":
'Živimo v času velike gospodarske in finančne krize in istočasno praznujemo 20. obletnico osamosvojitve. Kriza, ki ni samo gospodarska, ampak tudi kriza vrednot in upravljanja, kliče po ponovnem premisleku o prihodnosti, skupni viziji, ciljih in o tem, kakšno ureditev si želimo v prihodnje. V tem času se prav tako izteka obstoječa Strategija razvoja Slovenije, zato je pravi čas, da skupaj pripravimo novo, v kateri bomo s širokim družbenim konsenzom določili, kje želimo biti v letu 2020 in kako bomo do tja prišli.
Na začetku razprave o novi razvojni strategiji Slovenije se je treba zavedati tudi nekaterih omejitev. Prihodnost ima več razsežnosti, znotraj katerih je možno stvari spreminjati. Glede na to, da imamo določeno časovnico, lahko hitro ločimo vsaj dve različni ravni razprave o razvoju, in sicer: o razvoju, ki smo ga zmožni izvesti v danem roku, in o družbenih vrednotah na splošno.
Razprava o družbenih vrednotah je seveda nujno potrebna, vendar je po našem mnenju to dolgoročnejši pogled na razvoj (morda po letu 2020). Kot kažejo izkušnje, se navade, norme in institucije (na primer družbeno-politični sistem, šolstvo, vzgoja …) spreminjajo zelo počasi, saj je za dogovor potreben čas.
Razprava, ki se bolj osredinja na dejansko izvajanje ukrepov ter institucionalnih in strukturnih sprememb v obdobju strategije, pa je bolj oprijemljiva in konkretna. Zato bi lahko iskali nov model razvoja, ki je izvedljiv do leta 2020, vzporedno pa razpravljali o zelo dolgoročnih poteh – vrednotah.
Ob tem se je treba zavedati konkretnih in neizbežnih omejitev:
- omejen obseg javnih financ,
- demografija in človeški viri,
- okolje (podnebje, okolje, prostor),
- mednarodno okolje.
...' (www.svrez.gov.si)

...Bi prijeli za motiko...?

Kaj je to-motika? Upam, da nekaj motoriziranega, je slišati, da eni že imajo take, ki delajo same...

...spremenili v vrt?...

Hja, za kaj takega pa nimamo ustreznih kadrov. Ponujanje motik-beda.Zakaj smo se pa šolali in doktorirali?! Bi pa podprli kandidata, ki zna spreminjati nekaj v ono drugo, npr. vodo v vino in podobno.

ko bo RES kriza, bo marsikdo poprijel za motiko, da bo preživel. primer: 3. WW na Balkanu, ko so obdelali večino parkov in stadionov, pa še kaj... Upam da do tega ne bo prišlo, če pa bo, pa da ne bo prepozno!

"So rodovitna prst, hrana in voda res tako drugorazredne teme, da si ne zaslužijo naše pozornosti?"

Za našo državo je pozornosti vredna samo in izključno tema, na kateri se pobirajo provizije. Državni uradniki vodijo samo takšne projekte na katerih lahko služijo dodaten denar zase ali za svoje politične sponzorje.

Tradicionalne rastline nismo izgubili v "prepričanju, da domače ni nič vredno in da je vse, kar pride iz tujine, veliko boljše", temveč smo jih izgubili v boju za lahke dobičke brez dela. Slovenec je v teh zadevah šovinist in bolj ceni lastni izdelek, ampak ima tudi hlapčevsko mentaliteto in bo vedno dal prednost takojšnjem dobičku.

Mimogrede, v takšnih pogojih je privatizacija upravljanja celo dobrodošla, ker zasebni kapital vsaj legitimno in transparentno ustvarja dobičke, ter plačuje davke, državi ob tem ni treba investirati.

Glede rodovite zemlje je pa tako, da domači kmet pritiska na državo, da mu plačuje za neobdevalo zemlje. Nobenega ne zanima samooskrba, ker to pomeni delo. Ideal Slovenije je državno izplačilo za nič delo ob garantirani zaposlitvi zaradi socialne varnosti. Torej, ideal je državna služba z možnostjo pobiranja provizij. Veliko jih tako živi.

Dokler bo tako, so vse normalne diskusije navadno zapravljanje časa. Projekt samostojne Slovenije je propadel, čas je, da gremo naprej oz. nazaj.

Seveda!
Sonaravno kmetijstvo - beri motike in krampi, nič gnojil, nič škropiv - to jodlajo ekofanatiki že ves čas. Njive pa zarašča grmovje in trnje. To je naša zelena prihodnost. Zakaj so v trgovinah španski paradajzi? Ker slovenskih ni. Ali je res lani popularen prekmurski paradajzar bankrotiral? No, če je, potem dobro jutro Slovenija - mogoče se bo pa komu kaj posvetilo, na žalost malo pozno.

Vse bližje smo položaju indijancev v ZDA ali Južni Ameriki,Aboriginov v Avstraliji, Inuitov na Aljaski in podobnimi po svetu, ki jih je velekapital potisnil v temačno območje neaktualnih ljudstev,z oznakami luzerji,pijančki, lenuhi,zadrogiranci, skratka nadloge tega "čistega" sveta.
Spomnim se, kako so z nazadnjaki(in jih še sedaj)negativno označevali ljudi, ki so želeli kmetovati brez umetnih gnojil in različnih sredstev proti škodljivcem..
Še huje je pri vodi, kjer je "koncesionar" v bistvu monopolni lastnik prebivalstva, ki določa kdo bo župan,svetnik,direktor občinskih inštitucij,določa prioritete "potreb" občanov, skratka so "bog",ki se mu je potrebno klanjati za nekaj, kar sploh ni njegovo.
Kako to izgleda si lahko že ogledate na slovenskem primeru, ki je "prehitel Evropo".

Še vedno menite, da so rodovitna prst, hrana in voda res tako drugorazredne teme, da si ne zaslužijo naše pozornosti?

Večina tukaj nas misli, da so te teme še kako pomembne. Prav tako smo med temi nekateri prepričani, da jih ne bomo rešili z obdavčevanjem (kako pravzaprav lahko davki očistijo prst?), še manj pa z nazadovanjem v srednjeveške načine pridelave.

Odgovore na vprašanja hrane in vode ne bo dalo ekonomsko in tehnično nazadnjaštvo, temveč napredek. Če je plesen napadla krompir, pa nočeš uporabljati fungicida, potem rešitev ni roženkranc ampak uporaba genetsko spremenjenih vrst, ki so bolj odporne.

Pravzaprav se bolj odporne vrste proizvaja že zdaj (zaradi Y virusa so stare vrste krompirja, npr. Igor pretežno neuporabne) s križanjem, genska tehnologija bi proces samo pospešila.

Tko da rešitve so, samo tazeleni zanje nočete slišati. Po vaše je edina prava Rešitev gibanje v srednji vek.

Evropa je fiasko brez primere z tem okoljem.
Circus ,ki so ga Francozi naredili z konjskim mesom,nihce ni kriv.