Tokrat odličen, tudi slovnično :D

S pojavom računalnikov za osebno uporabo se je pojavil tudi problem čedalje večjega razkoraka med tehnologijo in uporabnikom tehnologije.

Uporaba telefona, televizorja, videorekorderja še nekako gre. Pralni, pomivalni in podobni stroji so tudi bolj ali manj obvladljivi.

Toda, ko nanese na računalnike in (bognedaj) usmerjevalnike je povprečni uporabnik gol in bos, saj navadno obvlada rudimentarne ukaze in prijeme, več kot to pa ne.

Problemov, seveda nebi bilo, če bi se posledice uporabe (ali napačne uporabe) omejile le na tega uporabnika. Toda, odprt brezžični usmerjevalnik očitno mami.

No, da nebi preveč o tem. Kolikor vem je zloraba računalniškega sistema kaznivo dejanje ne glede na to kako varno je zaščiten. Avtor v svojem prispevku omenja podobne možnosti, kot bi jih v kakem časopisu za vlomilce lahko omenjal nekdo, ki preizkuša v blokih, če so vsa vtara zaklenjena in, če ni nemara mogoče kje stegniti roko in kaj izmakniti, ker "to bo pa izučilo lastnika".

Ne, kaznivo dejanje stori storilec in on edini odloči ali bo kam vdiral ali ne. Tehnologija vdiranja pri tem ni toliko pomembna kolikor je pomembna miselnost, da se pač to lahko stori.

Sicer nisem pravnik, ampak sama uporaba nezaščitenega WIFI omrežja sama po sebi ne more biti kaznivo dejanje, prav tako pa je ne smatram za vdor v inforamcijski sistem. Ogromno je že raznoraznih dostopnih točk, kjer je možen brezplačen priklop v omrežje. Kako sedaj razlikovati kdo povezavo dopušča z namenom in kdo zaradi nevednosti?

Kar se tiče vdora se s teboj popolnoma strinjam, vendar menim, da pri tem ne gre mešati jabolk in hrušk. Namreč z uporabo prostega in nezaščitenega signala za uporabo interneta še ni bil narejen vdor in tako kakršnakoli škoda. Gre samo za uporabo storitve, ki je na voljo.
Uporabo nezaščitenega signala za dostop do spleta bi lahko enačili z početjem RTVS, ki svoj signal oddaja "nezaščiteno" v ozračje. Ker nadzor števila sprejemnikov na tak način ni možen je tako vse uporabnike TV aparatov prisilila v plačilo "prispevka". Torej smo zaradi nesposobnosti ustanove, ki oddaja signal in ki je (očitno) nesposobna, da bi signal priredila tako, da bi ga lahko sprejemali samo tisti, ki bi to tudi želeli, kaznovani vsi - kako prikladno!
Če se gremo igro kaznovanja, kaznujmo tiste, ki oddajajo nezaščiten signal in druge tako napeljujejo k kaznivemu dejanju uporabe le-tega. Konec koncev se bo najdel nekdo zelo "podjeten", ki bo izkoriščal tehnično nevednega uporabnika pc-ja, kateremu računalnik ponudi priklop na 5 različnih nezaščitenih dostopnih točk (routerjev). Uporabnik zaradi zmedenosti izbere napačnega in "voila" - kaznivo dejanje!

andy99 je napisal(a):
Sicer nisem pravnik, ampak sama uporaba nezaščitenega WIFI omrežja sama po sebi ne more biti kaznivo dejanje, prav tako pa je ne smatram za vdor v inforamcijski sistem. Ogromno je že raznoraznih dostopnih točk, kjer je možen brezplačen priklop v omrežje. Kako sedaj razlikovati kdo povezavo dopušča z namenom in kdo zaradi nevednosti?

Pravilno ugotavljaš, da le na podlagi dostopnosti ni še mogoče s gotovostjo zatrditi, da gre za namerno odprto vstopno točko ali le za malomarno konfiguriran usmerjevalnik.

V pomoč pri tej dilemi lahko uporabimo tudi navadno "kmečko" logiko.

Tisti, ki namerno omogoča prost vstop to navadno stori tako, da usmerjevalnik vendarle konfigurira. In ga konfigurira vsaj tako, da spremeni izhodiščno geslo in/ali SSID.

Nasprotno, tisti s pomanjkljivo nameščenim usmerjevalnikom pustijo vse odprto ne zaradi želje, da bi vsi v soseščini imeli prost dostop v Internet temveč zato, ker pač nimajo znanj, volje, ali pa se sploh ne zavedajo, da prosto oglašujejo "svoj" Internet in je takšno vstopno točko mogoče enostavno prepoznati ravno po vseh še nespremenjenih nastavitvah.

Naprej.

Prosta uporaba vstopne točke še ne pomeni dovoljenja za poskus vdora v sam namestitveni vmesnik usmerjevalnika, pa čeprav je morda geslo nespremenjeno iz tovarniških nastavitev. Sam poskus vdora pa je že nekaj česar nebi smeli z lahkoto v časopisu opisovati češ, "evo, poskusili smo vstopiti, uspeli smo, kajšele bi lahko storili, pa nismo.. A ne, da smo prijazni..".

V kolikor bi avtorji želeli pomagati, da se dvigne zavest bi preprosto lastnike usmerjevalnikov napotili v to KAJ KONKRETNEGA naj naredijo, KAKO naj to naredijo in kje je mogoče dobiti več informacij na to temo.

Dober članek, naslov pa na mestu, ker privleče marsikatere oči.

Komentiral bi tole s trgovci/trgovinami:
Nažalost je v očeh trgovcev zgodba malce drugačna... seveda si tudi oni želijo dobiti izšolane kadre, po možnosti specialiste, vendar za tistih "500EUR" z malico vred je to zelo težko (beri nemogoče).

Vem za nekaj primerov, kjer bi si strokovnjaki želeli delati v trgovini (svetovanje in pomoč strankam), ampak glede na to kaj vse znajo in kakšno drobtinico kruha za to dobijo, je res smešno pričakovati strokovnjake v trgovinah ;)

...še tisti, ki se česa naučijo med delom v trgovini, od tam odidejo ob prvi priložnosti.

0219K21 je napisal(a):


Pravilno ugotavljaš, da le na podlagi dostopnosti ni še mogoče s gotovostjo zatrditi, da gre za namerno odprto vstopno točko ali le za malomarno konfiguriran usmerjevalnik.

V pomoč pri tej dilemi lahko uporabimo tudi navadno "kmečko" logiko.

Tisti, ki namerno omogoča prost vstop to navadno stori tako, da usmerjevalnik vendarle konfigurira. In ga konfigurira vsaj tako, da spremeni izhodiščno geslo in/ali SSID.

Nasprotno, tisti s pomanjkljivo nameščenim usmerjevalnikom pustijo vse odprto ne zaradi želje, da bi vsi v soseščini imeli prost dostop v Internet temveč zato, ker pač nimajo znanj, volje, ali pa se sploh ne zavedajo, da prosto oglašujejo "svoj" Internet in je takšno vstopno točko mogoče enostavno prepoznati ravno po vseh še nespremenjenih nastavitvah.

Naprej.

Prosta uporaba vstopne točke še ne pomeni dovoljenja za poskus vdora v sam namestitveni vmesnik usmerjevalnika, pa čeprav je morda geslo nespremenjeno iz tovarniških nastavitev. Sam poskus vdora pa je že nekaj česar nebi smeli z lahkoto v časopisu opisovati češ, "evo, poskusili smo vstopiti, uspeli smo, kajšele bi lahko storili, pa nismo.. A ne, da smo prijazni..".

V kolikor bi avtorji želeli pomagati, da se dvigne zavest bi preprosto lastnike usmerjevalnikov napotili v to KAJ KONKRETNEGA naj naredijo, KAKO naj to naredijo in kje je mogoče dobiti več informacij na to temo.

 Tako je. Če pustim odklenjeno stanovanje, to še ne pomeni, da imam dan odprtih vrat.

andy99 je napisal(a):
Sicer nisem pravnik, ampak sama uporaba nezaščitenega WIFI omrežja sama po sebi ne more biti kaznivo dejanje, prav tako pa je ne smatram za vdor v inforamcijski sistem. Ogromno je že raznoraznih dostopnih točk, kjer je možen brezplačen priklop v omrežje. Kako sedaj razlikovati kdo povezavo dopušča z namenom in kdo zaradi nevednosti?

Ma surfaš, surfaš, surfaš dokler moreš  ... ko oz. če te nekdo SLUČAJNO toži pa vidiš, da si ga usral :)

zakaj jih potem zaklepaš?

Falil si point. Vrata zaklepam, da se zaščitim pred nepridipravi. Zato imam tudi zaščiten WLAN. Nekdo, ki se priklopi na moj (zaščiten ali nezaščiten) WLAN je nepridiprav, prav tako kot je nepridiprav tisti, ki brez dovoljenja vstopi v moje (odklenjeno ali zaklenjeno) stanovanje.

0731SM1 je napisal(a):
Falil si point. Vrata zaklepam, da se zaščitim pred nepridipravi. Zato imam tudi zaščiten WLAN. Nekdo, ki se priklopi na moj (zaščiten ali nezaščiten) WLAN je nepridiprav, prav tako kot je nepridiprav tisti, ki brez dovoljenja vstopi v moje (odklenjeno ali zaklenjeno) stanovanje.

Slaba primerjava. Tvoje stanovanje je tvoja lastnina, tvoj WLAN pa nese tudi v sosednja stanovanja in na cesto, ki je v javni lasti.

No potem si pa namesto stanovanja predstavljaj moj avto na javnem parkirišču. Ali pa si predstavljaj, da pozabiš GSM v kavarni in ga nekdo vzame. Iz lastnih izkušenj ti povem, da je tisti, ki je telefon vzel, kazensko odgovoren.

0731SM1 je napisal(a):
Falil si point. Vrata zaklepam, da se zaščitim pred nepridipravi. Zato imam tudi zaščiten WLAN. Nekdo, ki se priklopi na moj (zaščiten ali nezaščiten) WLAN je nepridiprav, prav tako kot je nepridiprav tisti, ki brez dovoljenja vstopi v moje (odklenjeno ali zaklenjeno) stanovanje.

exactly my point!

0731SM1 je napisal(a):
No potem si pa namesto stanovanja predstavljaj moj avto na javnem parkirišču. Ali pa si predstavljaj, da pozabiš GSM v kavarni in ga nekdo vzame. Iz lastnih izkušenj ti povem, da je tisti, ki je telefon vzel, kazensko odgovoren.

To je boljša primerjava.

Ostane samo še vprašanje, kako lahko človek loči med zastonj wifi točkami v lokalih in nešifriranimi zasebnimi wifi ruterji. Če se še sam malo potrudim s primerjavami- če vzameš Žurnal24 je to v redu, če vzameš Delo si ga ukradel, cena pa ni napisana nikjer.

Če se nekdo dobronamerno poveže na tvoj wifi in malo posurfa (npr sosed, ki se mu računalnik slučajno poveže na tvoj wifi namesto na njegovega), mu boš bolj težko dokazal kako škodo. Če se poveže za to, da bo vdiral, spuščal viruse, ali downloadal otroško pornografijo, je seveda druga štorija.

Mataj, omenil sem ti najboljši način, da se razloči namerno odprt "access point" od nemarno (po nemarnem) odprtega.

Namerno odprt ima navadno spremenjen SSID, ki označuje lastnika ali lego ali kaj podobnega. Nemarno odprt ima navadno (ali pa praviloma) vse še po prevzetih (tovarniških) nastavitvah.

Ni večje škode, če pride do naključnega priklopa (ja, računalniki počno tudi to).

Je pa nenavadno, da se takšno obnašanje, torej priklop na sosedov access point zagovarja kot način varčevanja na stroških Interneta.

Poleg tega, da gre za "sivi odjem" se postavlja vprašanje odgovornosti za škodo, ki je povzroči tisti, ki je prek odprte vstopne točke morebiti povzroči na omrežju.

Lahko temo nadaljujemo tudi nevezano na access pointe.