Ja, Semolič je eden največjih škodljivcev, ki jih ta država premore.

Ta vlada je klvarno izgubila, ker je mislila, da se tovariša Dušana da ustaviti s korenčkom.

Upam, da naslednja ne bo tako naivna in bo uporabila palico. V dobesednem in prenesenem smislu.

Res pa je, da bistvenih izboljšav na področju štipendiranje ne bo.

Spomnimo, da je glavni namen zakona o malem delu urediti študentsko delo.


Lojze Javornik. Prosim preberite ta predlagani zakon bolj podrobno in upoštevajte tudi mnenja drugih, ki drugače mislijo, potem pa govorite o kakšni mojstrovini.


Ali Vas plačujejo , ali kaj, da trobite eno in isto.....in dejansko zavajate.....

Semolič je kot ponavadi antiproti :).

Žal mi je,da v Sloveniji živijo ljudje, ki mislijo, da je zakon o malem delu slab.

gospod Lojze, ob prebiranju vašega članka si ne pridem na čisto ob razmišljanju ali namerno udarjate po sindikatih, ki vam tako kot delavski razred več kot očitno niso pri srcu ali pa enostavno nimate pojma o tem kaj prinaša Zakon o malem delu, o čem sindikati govorijo in pred čim svarijo!?
g
h
Pravite, da je vlada sklenila postaviti take omejitve, da bo ta oblika dela res namenjena le dopolnilnemu zaslužku kot pomoč pri študiju in ne bo mogla preraščati v davčno ugodnejše zaslužkarstvo! Zakaj potemtakem v isti koš meče še brezposelne in upokojence? To je tisto poglavitno, proti čemu so sindikati! Ker bi z uvedbo Zakona o malem delu, mali delavci postali delavci! Ker bi malo delo postala še ena oblika dela preko katere bi se mastil kapital, delavec pa bi padel v suženjsko delovno razmerje!
tudi sindikati predlaajo ureditev študentskega dela. Z zakonom naj se uredi delo študentov in se jih obenem motivira za hitrejši zaključek študija in prehod v redno delovno razmerje! S pravicami, ki so dostojne človeka!!

Malo delo zagotovo pomeni malo dodane vrednosti in ne bo kaj dosti pripomoglo k izhodu iz krize. Zato tudi ne bo posebne škode, če predlog zakona na referendumu pade.

Ta referendum bo, referendum proti vladi. Vseeno ali je zakon dober ali slab, padel bo ker bodo volilci enkrat končno pokazali kaj si mislijo o tej bedasti vladi, da se ne bo Pahor več kitil s tem kako je dobil mandat in ga bo izpeljal do konca.

Spoštovani g. Javornik! Toje čisti politični pamflet. Kakšno malo delo. Ta vlada bi rada večini upokojencev dala 300.-eur pokojnine in malo delo. Tako bi tisti, ki so 40 let trdo delali v gradbeništvu po tovarnah prejemali 300.-eur pokojnine in malo delo; da bi po 4 ure na dan hodili pometat ulice. To naj le Svetlik in Pahor sama delata, pa še Stanovnika naj vzameta zraven. Hvala!

Zakon o malem delu ne bo padel zaradi študentov, padel bo ker na eni strani popravlja eno, na drugi pa z ritjo podira tri druge. Delodajalci bodo z veseljem pograbili možnost odpuščanja starejših, novih zaposlitev za nedoločen čas bo bistveno manj, ostalih razmerij se pa ni dotaknil, študentskih organizacijskih anomalij pa ne bo odpravil. Od Nemcev skopirana ideja v našem sistemu ne bo delovala, sistem in vloga dela v njem bo imela pri nas povsem drugo funkcijo. Semoliči pa itak samo iščejo svojo rento in ne pripomorejo k izdelavi boljšega predloga. Zagotovo bodo kasneje imeli še veliko idej.

PROTI! ... Zakaj? Res je da podjetja ne bodo morala več "zaposlovati" (beri: najemati) delavcev preko študentskih napotnic. AMPAK ali mislite, da jih bodo sedaj kar zaposlovali? NE Predlog zakona ne spodbuja zapolovanja, temveč ravno obratno! Vspodbuja "najem" delavcev preko malega dela, ki zagotavlja precej manj varnosti delavcem in manj obveznosti delodajalcev! Pazite, ta zakon "nateg"!!!

Druže Tito mi ti se kunemo, jeli druže (tovariš) Javornik. Če bi sindikati po malem delu rušili še "pokojninsko reformo", bi to pomenilo končno delovanje v prid tistih, katere naj bi zastopali. Slovenija potrebuje samo eno reformo: Dokončen izgon KOMUNISTIĆKE PARTIJE JUGOSLAVIJE, ki iz Belgrada nadaljuje plenjenje po Sloveniji.

Svetlik sam pravi, da:"..po njegovih besedah upošteva tudi določeno možnost, da pride do izrinjanja dela za nedoločen čas, verjetno bo do neke mere prišlo tudi do prerazporeditve dela od študentov na druge. " Sploh pa ne vem, zakaj pritisnem še na vaš prispevek - morda v upanju, da boste kdaj pisali nepristransko kritično? Zakon o malem delu bi v primeru sprejetja imel hude posledice tako na tg dela kot na javne blagajne. Domnevam, da ste, g. Javornik, zase že dobro poskrbeli, da vam je tako vseeno za druge?

Danes sem si ogledal plakate ZSSS. Primerjava redne zaposlitve in malega dela je demagogija. Zapisati bi morali primerjavo študentskega dela in malega dela. Tako demagoški so, da kar peče. In žalostno so postavljeni na izhodišča iz nekega drugega časa, bijejo razredni boj izpred druge svetovne vojne. Proti samim sebi...

... In takrat bodo premieru Borutu Pahorju rekli, naj vlada neha reševati pokojninsko blagajno tako, da zaposlenim nalaga daljšo delovno dobo, ampak naj raje poskrbi, da bo več zaposlenih. Vlado bodo spraševali, zakaj ne naredi ničesar, da bi čim več mladih začelo čim prej delati in polniti pokojninsko blagajno ...

In tako se ujamejo v lastno zanko, ker dejansko podpirajo stanje večnih študentov, kateri pri dvajsetih kelnarijo, pri tridesetih še tudi kelnarijo, pri štiridesetih in več pač "kelnarijo", z znanji iz "humanističnih" ved za mešanje megle v družbi, ja, tudi evropski, da nebo pomote. In sedaj se pojavi sprememba, katera ni radikalna, ker slovenčki praviloma itak ne želimo ostrih rezov, nekako ni v naši naravi, pa so že takoj "vsi" proti. Za sindikate je to nekako razumljivo, ampak za tale forum tukaj pa malce nenavadno.

No, res je sicer, da ta "naša" evropska družba ima v svoji "buči" še marsikaj nerazčiščenega. Ni še najbolj jasno, kako se bodo uredile finance na evropskem nivoju, torej, kako dolgo se bo še prerazporejalo, katere članice bodo vlekle voz in kaj narediti z tistimi, katere bo potrebno v "nedogled" vleči! Kaj se torej sploh bolj splača .... Ampak v tem kontekstu tisti, kateri so proti reformam niti ne postavljajo vprašanj, meni pa se zdijo te zadeve ključne, torej pozicija slovenčkov v EU, smisel evropske družbe, prerazporejanja financ znotraj evopske družbe in podobno. Na kratko rečeno: reformirat ali raje štrajkat?!

Ko si poskušamo odgovoriti na te zgornje dileme, odločitev pravzaprav ni več enostavna, ali pač?

Pametnih nas je toliko, kolikor ne podpira te vlade, torej, nič bat', referendum pade. Samo en razlog obstaja, zakaj referendum ne bo "šel skozi"-napisan je enoumno in nestrokovno. Enako in isto velja za pokojninsko reformo-kot da živimo v državi enoumja. NO WAY!!

Minister Svetlik ima dokaj slabe zamisli oziroma najmanj slabo usklajene s preostankom te vladajoče garniture. Predvsem me moti tale stavek: "Minister za delo, družino in socialne zadeve je izrecno povedal, da želi študente motivirati za hitrejše dokončanje študija in hitrejšo zaposlitev." In kaj je tukaj narobe? Kaj ti bo šolan kader, če pa tuje firme bežijo v cenejše države, zakaj bi dokončal študij, če vem, da je moja "bolonjska" diploma vredna približno nič, zakaj bi se mi mudilo če pa moram že prej poskrbeti za svojo plačo, zakaj bi odpiral svojo firmo in se mučil za zslužek države...kje je tisto konkurenčno okolje ki ga tako radi poudarjate vsi politični šalabajzarji????

Pisec je očitno dodobra vzgojen v eno umje. Zakon je o malem delu je nepotreben, pokojninska reforma ima sama sebi namen, eden in drug, bi v primeru uveljavitve, samo še bolj zakomplicirala in poslabšala situacijo. Strinjam se, da je potrebno zakonodajo o delu posodobiti, enako velja tudi za pokojnino, toda ne po načinu, vsak drek je dober, samo da je.

Vseskozi sem podpiral Zakon o malem delu, čeprav nisem za to vlado. Sedaj pa slišim, da naj bi kot študentske organizacije, tudi upokojenske organizacije dobivale del denarja od malega dela za svoje delovanje. Če je temu tako, potem bom glasoval proti zakonu, ker gre očitno za politično korupcijo z Matejo Kožuh.

Delodajalec se bo raje kot za 1 zaposlenega, odločil za 3 ali 4 male delavce, ki bodo zanj delali po nekaj ur, ker bo to zanj ceneje, saj odpadejo vsi omenjeni dodatki. Realen zaslužek malega delavca bo pod pragom revščine, saj se bodo delodajalci odločali za najnižjo postavko, ki je z zakonom predvidena. Malih delavcev bo na trgu dovolj in bo tistega, ki za najnižjo urno postavko ne bo želel delati, odklonil in vzel drugega!

Brez veze komentirat takšno temo. Se vam zdi da je lahko zakon dober če omejuje delo. Ljudje bi radi službe, radi bi delali, ta zakon jim pa to posredno sicer omogoča a po drugi strani največ pobere država, oni so pa omejeni na 14 ur na teden. S tem še položnic ne moreš plačati!

Največji problem tega zakona je, da je ZANIČ za ENO in DRUGO stran! Zato bi ga bilo potrebno NUJNO korigirati!

Če je zakon o malem delu namenjen "urediti" študentsko delo, zakaj potem tlačiti noter še brezposelne in upokojence?

Če je problem študentsko delo, zakaj ga rešujemo z zakonom, ki se ga neposredno ne dotika? Problem zlorab študentskega dela bi rešili s hebeno enostavnim ukrepom - plačilom vseh letnikov, ki bi jih študent opravil, če ne bi dokončal fakultete. DURS zna izterjati, če hoče, verjemite. Osip študentov bo vsaj 30%, iz tega kadra pa se bo lahko črpalo redno delo (četudi za določen čas) in obdavčilo enako kot vsako drugo. Preostalih 70% študentov se bo učilo 50% več zaradi strahu pred vračilom šolnin in jim bo tako zmanjkalo 33% časa za delo. Ergo, 50% mladih bo takoj zaposljivih, enostavnih delovnih mest pa je tudi na pretek. Preveč enostavno, da bi bilo izvedljivo, premalo ljudi je namreč plačanih za enostavne rešitve.

ODLOČNO PROTI malemu delu. Ne bo mi leva opcija uzakonila suženjstvo za delavce in socializem za lastnike kapitala. Delavec ostane brez vsega, lahko je srečen, da bo delal za drobtinice, če mu jih bo lastnik izplačal. Vsi zakoni se selijo na stran kapitala, eu izgublja. S floskulami o ureditvi študentskega dela bodo skozi ta zakon pripeljali suženjstvo. Nič bolniške, nič pravic. Mora vedno delavec nositi posledice krize? "Podjetniki" pa bodo ostali nesposobni...

Nima smisla. Propaganda študentskih servisov in plačanca Salmoneliča je že naredila svoje. Laži, zavajanja in logični nesmisli mrgolijo povsod.
Se pa tisti tupoglavci, ki nasedate propagandi vprašajte, odkod denar za silno propagando. Koliko letakov so mi že porinili v roke, koliko smo jih dobili v kaselc kljub nalepki. Dobil sem goro smsov in ostalega sranja.
Odkod študentskim organizacijam toliko denarja? Boljše vprašanje, od kdaj je študentskim organizacijam mar za študente? Po URADNIH podatkih ena večjih študentskih organizacij, ki razpolaga z več milijoni evrov letno za namene štipendiranja nameni - pazi to - 2 ODSTOTKA.
Hvala lepa, mene ne boste nategovali preklete pi*de lopovske. 10% od vsake napotnice je prevelik luksuz, da bi se mu odrekli, kajne? Odtod pa denar za financiranje vse te silne propagande. Na bruhanje mi gre, ovce pa nasedajo.

Pa še tistim bedakom, ki opletajo z neumnostjo, da bo malo delo nadomestilo redno. Kot vam je že v navadi, LAŽETE. Število "malih delovnih mest" bo omejeno glede na št. rednih zaposlitev. Ampak, kaj pa je majhna laž v primerjavi s podarjenimi milijoni, ane?

Samo splosno davcno olajsavo za prvih 6000 EUR je treba uvesti. Kar pa je vec, pa naj se obdavci kot vse ostalo. Simpl! Tako bo ta oblika dela res namenjena le dopolnilnemu zaslužku kot pomoč pri študiju in ne bo mogla preraščati v davčno ugodnejše zaslužkarstvo.

Odličen članek! Zakaj g. Semolič ni hodil v šolo vsaj toliko, da bi lahko razumel to preprosto logiko?

Bom odločno proti - pa ne zaradi kakšnega boljševističnega proklamatorja Semoliča, tega tipa ne poslušam niti ga ne jemljem kot verodostojnega, da karkoli in o čemerkoli govori...preprosto je bogatun, ki je v 20 letih kradel z delavske mize debele kose klobas pa delavstvo (v večini) tega ni uvidelo in ne uvidi...ampak to je njihov problem. Tega tipa bi bilo potrebno že zdavnaj pospraviti!
Proti sem zato, ker se z malim delom še bolj uvaja turbo kapitalizem slovenskega tipa (unikum!) in ker se uboga le še kapital!! Zato. Stvari dovolj dobro razumem, doslej nisem nikjer na TV ali RA ali kjerkoli drugje gledal nobene predvolilne debate niti je ne bom! Se pa strinjam v tistem delu, ki govori o ureditvi študentskega dela, ker dejansko milijone eur služijo dejankso le študentski liderji oz organizacije! Ker pa žal vprašanje študentskega dela na referendumu/ referendumskem lističu ni ločeno od ostalih v paketu(!) moram pač obkrožiti PROTI. Žal, ker predlagatelji tega vprašanje niso želeli ločiti! Bi pa morali. Oni že vedo (Svetliki) zakaj niso! Zato je vsak nadaljna debata brez veze.

Izvor problema je dobro opisala Vesna godina v Vivi: NALOŽBA ZA PREŽIVETJE
Raziskava Mladina 2010 je poleg drugega pokazala, da je delež mladih v Sloveniji, ki dnevno uporabljajo splet, znatno večji kot pri njihovih evropskih vrstnikih. Zdi se, da to govori v prid tezi, da se mladi v Sloveniji oddaljujejo od družbenih modelov in praks prejšnjih generacij. Toda tak sklep je napačen.
Resnica je prav nasprotna: to dejstvo potrjuje tradicionalno usmerjenost današnjih slovenskih mladih, po kateri se ne razlikujejo pomembno od prejšnjih generacij. Uporabljajo le drugačno prakso. Usmerjenost je enaka. Gre za usmerjenost v odnose.

Primerov za slovensko usmerjenost v odnose je brez števila. Omenimo zgolj tistega, ki ga poznate vsi: referendum o tem, ali naj bodo trgovine ob nedeljah odprte ali ne. Referendum je pokazal, da naj bi trgovine v Sloveniji ob nedeljah ostale zaprte. Za ta izid, tako presenetljiv in nezdružljiv z logiko, ki preveva ZDA - da je namreč treba vedno in povsod, kadar koli je le možno, zaslužiti kak dolar - se pozneje seveda ni nihče zmenil, saj so veliki nakupovalni centri in trgovine velikih mednarodnih verig ob nedeljah odprti. Toda to ne spremeni dejstva, da so se slovenski volivci in volivke na referendumu odločili za nasprotno možnost. Kaže samo na povsem napačen način uvajanja tujih, zahodnih rešitev v naše okolje. Toda to vprašanje bomo tokrat pustili ob strani. To, kar nas zanima, je namreč nekaj povsem drugega. Zanima nas odgovor na vprašanje, zakaj so se Slovenci in Slovenke odločili, da naj bodo trgovine ob nedeljah zaprte. In kako je to povezano s tem, da slovenski mladi znatno več kot njihovi evropski vrstniki uporabljajo splet. Je to dvoje sploh kako povezano?
Usmerjenost v odnose
Odgovor na to vprašanje je pritrdilen. Mnenje Slovencev in Slovenk, da bi morale biti trgovine ob nedeljah zaprte, in dejstvo, da mladi v Sloveniji znatno več uporabljajo splet kot njihovi evropski vrstniki, sta povezana. Oba namreč udejanjata izjemno pomembno tradicionalno razsežnost slovenske kulture, namreč usmerjenost v odnose. Skozi zgodovino so naši predniki prakticirali celo vrsto kulturnih rešitev, ki so jim kot majhni in revni etnični skupini omogočile preživetje. Ena od teh rešitev je usmerjenost v odnose. Gre za strategijo, po kateri je posameznikovo preživetje odvisno od vpetosti v mrežo družbenih odnosov, ki delujejo kot varovalka takrat in tam, ko posamezniku njegovo delo ne jamči preživetja. Naši predniki so živeli v specifičnih zgodovinskih razmerah, ki so vsem znane: bili so majhna etnična skupina, ki je bila pod nenehnim pritiskom germanizacije; večina se jih je preživljala s poljedelstvom na zemlji, ki je ni bilo veliko, niti ni bila prav kakovostna; in živeli so v vaseh. Ta dejstva so odločilno opredelila njihove preživitvene strategije. Preživetje v opisanih razmerah je namreč pomenilo tudi to, da posameznik ni mogel biti nikoli prepričan, ali bo od svojega dela lahko preživel. Zato si je bilo treba preživetje zagotavljati ne le z delom, temveč tudi z drugimi praksami. Ena od najpomembnejših je bila izgrajena družbena mreža, torej to, da si bil v dobrih odnosih z drugimi posamezniki iz svoje skupnosti. Dobri odnosi so namreč posamezniku - ob hkratnem obstoju nekaterih drugih tradicionalnih vrednot in praks, denimo vrednote redistribucije, ki je zahtevala, naj tisti, ki ima več ali preveč, da tistemu, ki ima manj ali premalo, in vrednote egalitarnosti - zagotavljali, da bo lahko preživel, če bo ostal brez zadostnega pridelka. Preživeti mu bodo pomagali tisti, s katerimi je v dobrih odnosih. Tovrstna logika pomeni tudi, da so se dobri odnosi z drugimi pokazali za varnejšo naložbo v lastno preživetje kot delo.
Slovenci tradicionalno pletemo socialne mreže
No, in tu smo pri referendumu. Na referendumu so Slovenci in Slovenke med delom in prostim časom izbrali prosti čas. Slovenci in Slovenke so se, pridni in delovni, kot so, namesto za delo odločili proti delu, za nedelo. Toda tak izbor je razumljiv. Ko so se Slovenke in Slovenci odločili za to, da se v nedeljo ne bi delalo, so se za to odločili z razlogom, ki je povezan z odgovorom na vprašanje, kaj v nedeljo počnejo Slovenci in Slovenke. Odgovor na to vprašanje se glasi: hodijo k maši; in/ali kuhajo nedeljsko kosilo, na katerem se zbere vsa družina; in/ali gredo z družino in prijatelji v hribe ali na izlet; in/ali s sorodniki in prijatelji praznujejo rojstni dan ali god; in/ali gredo z družino in prijatelji piknik; in/ali obiskujejo sorodnike in prijatelje; in/ali sorodniki in prijatelji obiskujejo njih ... Če povzamemo: v nedeljo Slovenci in Slovenke gojijo odnose, pletejo družbene mreže, tiste družbene mreže, za katere so stoletja pokazala, da so za preživetje pomembnejše od dela. Tako je treba brati tudi izid tega referenduma: Slovenci in Slovenke so se med nedeljskim delom in nedeljskim nedelom odločili za nedelo, odločili so se za prosti čas, in to zato, ker v tem prostem času gradijo odnose, od katerih je njihovo preživetje odvisno bolj kot od dela. Kljub navidez drugačnemu videzu so se torej odločili preživitveno. Enako se odločajo današnji mladi, ko, resda z drugačnimi sredstvi, prek spleta, počnejo prav to: pletejo si družbene mreže, ne da bi v resnici vedeli, kaj počnejo in zakaj to počnejo. Za ustvarjanje svojih socialnih mrež uporabijo več časa kot njihovi vrstniki v Evropi, kar seveda pomeni, da se, kljub spletu, vedejo izrazito tradicionalno.
Daljnosežne posledice
Seveda ima tradicionalna slovenska usmerjenost v odnose še celo vrsto drugih razsežnosti in posledic, ki se ne kažejo samo v izidih referendumov in urah, ki jih mladi preživijo na spletu, marveč v celi vrsti družbenih in političnih praks, ki, resnici na ljubo, zelo zapletajo naše življenje. Ne samo, da imamo v Sloveniji tudi zdaj opraviti s posamezniki, ki svoj obstoj, preživetje in še marsikaj drugega dolgujejo prav svojim družbenim mrežam, pač pa je obstoj močnih neformalnih mrež v Sloveniji razlog za to, da formalne ustanove - od politike do prava - ne morejo delovati. Ali pa delujejo zelo slabo.
Vzajemna pomoč ohranja raven preživetja
Če se najprej ustavimo pri prvem dejstvu, je del zdajšnje slovenske stvarnosti povezan tudi s tem, da imajo tako rekoč vsi Slovenci in Slovenke razvite močne neformalne mreže, ki pomembno prispevajo k posameznikovim možnostim preživetja in seveda tudi k njegovi kakovosti. Prav zaradi tovrstnih mrež namreč del Slovencev in Slovenk, ki že živi v vsaj relativni, če ne celo absolutni revščini, še ohranja zavidljivo dostojno raven preživetja. Čeprav nimajo (dovolj) denarja, imajo še vedno popravljene strehe in vodovode. Zakaj? Ker si ljudje, ki oblikujejo neformalno družabno mrežo, pomagajo. Brezplačno. S svojim delom. Z delom, ki je Slovencem skozi stoletja jamčilo preživetje. In ki ni bilo - in tudi zdaj ni - plačano delo. Pač pa pomoč. Obveza vzajemne pomoči pa je, poleg obveze vzajemne lojalnosti, ena od najpomembnejših obvez neformalnih družbenih mrež. In prav to se je Slovence skozi zgodovino izkazalo kot ključno za preživetje. Ključno je tudi za preživetje danes. Zlasti za tiste, ki so revni.
Slovenske elite
Seveda je obveza pripadnosti, vzajemne pomoči na delu tudi pri neformalnih mrežah slovenskih elit. Kako so posamezniki, ki sodijo v slovenske ekonomske in politične elite, povezani prek neformalnih mrež, je bilo že večkrat objavljeno. Enako kot neformalne mreže varujejo revne in nemočne, varujejo tudi bogate in vsemogočne. To je tudi razlog, zakaj nikogar od njih, naj je kršil katerikoli zakon že, ni mogoče spraviti pred sodišče. Ali ga celo obsoditi. To se lahko zgodi le tistim, ki niso del resnično močnih in pomembnih neformalnih družbenih mrež. Ve se, koga Senica vabi na večerje. Zdaj tudi vemo, zakaj.
Zahodni tip demokracije ne more delovati
Močne neformalne mreže torej zelo ovirajo delovanje formalnih družbenih in političnih ustanov. Toda to ni nekakšna slovenska patologija. Nasprotno, povsod namenjajo prednost neformalnim mrežam pred formalnimi, saj so sankcije za kršitev pravil, ki veljajo v neformalni mreži - na primer sankcije zaradi opustitve pomoči ali nelojalnost - hujše od tistih, ki jih je posameznik deležen v primeru kršitev pravil v okviru formalnih mrež. Zato posamezniki povsod - tudi v ZDA in veliki Britaniji - namenjajo prednost obvezam iz neformalnih mrež pred obvezami iz formalnih mrež. Toda v Sloveniji je to dejstvo povezano z nekaterimi posledicami, ki jih v ZDA, denimo, ni. V Sloveniji prav zaradi moči neformalnih mrež ne more delovati zahodni tip demokracije. Kot tudi ne more zaživeti načelo strokovnih meril.
Družbeni pogoj za zahodni tip demokracije je namreč dovolj velika družba, v kateri posameznikove neformalne družbene mreže pokrijejo zanemarljivo majhen del družbenega prostora družbe. To pomeni, da v družbi obstaja dovolj velik oziroma večinski družbeni prostor, ki ga posameznikove neformalne mreže ne pokrivajo. Zato je v interesu slehernega posameznika, da v tem, z neformalnimi mrežami nepokritem delu družbenega prostora obstajajo še neka druga, dodatna družbena pravila, ki so formalna, za vse enaka. To je prostor tako zahodne demokracije kot tudi neodvisnega sodstva itn. Tega družbenega pogoja pa slovenska družba ne izpolnjuje. V Sloveniji neformalne družbene mreže posameznikov pokrijejo znatno večji, celo večinski del družbenega prostora. Slovenski problem je torej v tem, da zaradi majhnosti družbe ne obstaja večinski družbeni prostor, ki bi bil nepokrit z neformalnimi družbenimi mrežami. Ker tega prostora ni, tudi ni nujnega družbenega prostora delovanja zahodnih političnih in družbenih ustanov, katerih predpogoj je ta, z neformalnimi mrežami nepokriti družbeni prostor. To je razlog, zakaj pri nas zahodni tip demokracije, sodstva, nadzora ... ne deluje. Zanj preprosto ni potrebnega družbenega prostora.
Lojalnost pred strokovnimi referencami
Enako kot tudi ni potrebnega družbenega prostora za uveljavitev načela strokovnosti. Načelo strokovnosti je mogoče uveljaviti le, če imamo - na primer pri zaposlovanju - opraviti s posamezniki, ki ne sodijo v isto družbeno mrežo kot tisti, ki odločajo o tem, komu bodo dali delo. Le tako lahko načelo strokovnosti pretehta nad načelom lojalnosti. Toda v Sloveniji zgolj izjemoma dobi delo tisti, ki ima boljše strokovne reference, če je njegov protikandidat nekdo, ki je pripadnik iste družbene mreže kot tisti, ki delo dajejo. Zato se mojim študentom ne zdi vredno dobro študirati, saj vedo, da delo dobiš po drugi logiki. Zato sama izgubljam delo, čeprav imam veliko boljše strokovne reference od osebe, ki naj bi prevzela moje delo. Vendar pa je ta oseba bolje omrežena. Če pa si bolje omrežen, strokovna merila niso pomembna. Vsaj v Sloveniji ne.
Ni vse izgubljeno
Ker torej živimo v domovini, v kateri neformalne mreže pokrivajo večino družbenega prostora, ne moremo pozapreti tajkunov. Ne moremo imeti zahodne demokracije. Ne moremo imeti delujočega pravnega sistema. Ne moremo zaposlovati najboljših. Ne moremo uveljaviti strokovnih meril. In še marsičesa drugega ne moremo. Kljub temu ni vse izgubljeno, in to zaradi najmanj dveh vzrokov. Prvič, če pri Slovencih ne more delovati zahodna demokracija, lahko deluje drugačna demokracija, namreč tista, pri kateri neformalne družbene mreže povečujejo njeno učinkovitost. To je neposredna demokracija. In drugič, vse še ni izgubljeno zato, ker bodo Slovenci in Slovenke, tako kot vsi ljudje tega sveta, še naprej tkali svoje neformalne mreže. In prek njih ter skozi njih preživeli. Kljub nedelujoči državi. Ki poskuša nekatere učinke teh mrež, denimo sosedsko pomoč, blokirati. Mladi pač sedijo za računalniki. In kot je pokazal primer Egipta, prav neformalne mreže rušijo tudi navidez vsemogočne oblastnike.
Na referendumu so Slovenci in Slovenke med delom in prostim časom izbrali prosti čas. V nedeljo Slovenci in Slovenke gojijo odnose, pletejo družbene mreže, za katere so stoletja pokazala, da so za preživetje pomembnejše od dela.
Današnji mladi prek spleta počnejo prav to: pletejo si družbene mreže, ne da bi v resnici vedeli, kaj počnejo in zakaj to počnejo. Za ustvarjanje svojih socialnih mrež uporabijo več časa kot njihovi vrstniki v Evropi, kar seveda pomeni, da se, kljub spletu, vedejo izrazito tradicionalno.
Enako kot neformalne mreže varujejo revne in nemočne, varujejo tudi bogate in vsemogočne. To je tudi razlog, zakaj nikogar od njih, naj je kršil katerikoli zakon že, ni mogoče spraviti pred sodišče. Ali ga celo obsoditi. Ve se, koga Senica vabi na večerje. Zdaj tudi vemo, zakaj.
Slovenci in Slovenke bodo, tako kot vsi ljudje tega sveta, še naprej tkali svoje neformalne mreže. In prek njih ter skozi njih preživeli. Kljub nedelujoči državi. Ki poskuša nekatere učinke teh mrež, denimo sosedsko pomoč, blokirati. In kot je pokazal primer Egipta, prav neformalne mreže rušijo tudi navidez vsemogočne oblastnike.